
Redke bolezni v Sloveniji so številčne, neozdravljive in vseživljenjske. Pogosta kronična in avtoimunska obolenja lahko zelo otežujejo naše vsakdanje življenje, včasih pa so tudi smrtna. Kako jih prepoznamo in kako nam lahko zdravniki pomagajo?

Sjögrenov in Marfanov sindrom sta redki bolezni, ki ju včasih stroka označi kot bolezni sirote, torej redke v svoji pojavnosti, večinoma kronični, neozdravljivi in doživljenjski. Za te bolezni je značilno, da jih ima manj kot pet ljudi na deset tisoč prebivalcev.

Multipla skleroza in Crohnova bolezen sta avtoimunski bolezni, ki sta kronični, neozdravljivi in doživljenjski. Po podatkih nekaterih raziskav je približno osemdeset odstotkov bolezni genetskega izvora, ostale pa so posledica okužbe z bakterijo ali virusom. Petdeset odstotkov teh bolezni prizadene otroke. V tem članku bosta predstavljeni dve bolezni, in sicer multipla skleroza in Crohnova bolezen.

Jemanje zdravil je ključno za vzpostavljanje zdravja, ko naše počutje in stanje nista optimalna. O tem, kako je zdravila najboljše jemati, je za Čakalnedobe.si razložil Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine, delujoč v ambulanti Zdravje AS v Ljubljani.

Dr. Ana Medved, dr. med., spec. splošne kirurgije iz ambulante Zdravje AS je z nami delila veliko pomembnih informacij o razlikah žilnih obolenj, njihovega zdravljenja in postopkih diagnoze.

Zobni kamen je lahko zelo resen sovražnik zdravih in lepih zob. Maša Jenčič, dr. dent. med., nam je zaupala, zakaj nastane zobni kamen in kako se lahko z njim sami spopademo. Ali imate tudi vi težave z zobnim kamnom?

Vedenje otrok in mladostnikov se v času depresije spremeni. Kar naenkrat jim primanjkuje energije za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so vzdrževanje osebne higiene, predolgo časa ležijo v postelji, izogibajo se odhodu v šolo.

Mamografija je nadvse pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka na dojki. O poteku mamografije in pogostem strahu pred preiskavo je za nas pisala Urška Kužner.

Verjetno ste vsaj enkrat v življenju imeli kakšen zlom, zvin, udarec ali bolezen, zaradi katerih je bilo treba opraviti rentgensko slikanje. A strah pred rentgenom je odveč, saj je sevanje minimalno in za človeka (če ni prepogosto) neškodljivo.

Ultrazvočna diagnostika je prvi korak pri odkrivanju težav na mehkih tkivih, saj je neinvazivna in popolnoma varna tudi za nosečnice. Več o ultrazvočnih preiskavah in zakaj so koristne, lahko preberete v spodnjem članku.

Obravnava pri psihiatru zveni kot strašljiva rešitev za naše duševno zdravje. A strah in stigma ne smeta prevladati nad željo in potrebo po boljšem psihičnem stanju in počutju. Več v prispevku.

Kaj je elektromiografija (EMG) in ob kakšnih simptomih se uporablja za diagnozo? Je strah pred EMG preiskavo upravičen? Več v prispevku.

Ali na pregled pri revmatologu že dolgo čakate, hkrati pa ne veste, kaj od pregleda pričakovati? Z nami se je pogovarjal dr. Aleš Ambrožič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana prav na to tematiko. Več v prispevku.

Kdaj nas osebni zdravnik napoti na pregled h kardiologu, kakšne diagnostične metode se uporabljajo pri pregledu in katere so najpogostejše diagnoze? Na vprašanja odgovarja predstojnik Oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor doc. dr. Husam Franjo Naji.

Intervju z dr. Mitjo Bračičem za Varuha zdravja, Vzajemno, o rekreativnem športu in poškodbah.

Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno pozornost in skrb, ko so v šoli. Kako v Sloveniji otrokom s posebnimi potrebami zagotavljamo dostop do ustreznih strokovnjakov?

Vnetne revmatske bolezni so zelo pogoste pri starejšem prebivalstvu. Kako pogost je artritis, kako ga odkrijemo in predvsem kako lahko uspešno živimo z njim? Več o tem je z nami delil dr. Aleš Ambrožič, dr. med., z oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Slovenija je ena redkih držav, ki psihoterapije nima povsem regulirane, kar pomeni, da poklic psihoterapevta ni urejen . Več o vejah psihoterapije in na kaj biti pozorni pri izbiri psihoterapevta v spodnjem prispevku.

Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v našem telesu, zato je njeno pravilno delovanje temeljnega pomena za naše zdravje. Kako ščitnica deluje in kako prepoznati morebitne težave pri njenem delovanju, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Osteoartroza je degenerativna bolezen sklepov, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših posameznikih. Kje in zakaj nastane in kako jo zdravimo, je z nami delil dr. Aleš Ambrožič, specialist revmatologije iz Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana. Več v prispevku.

Vas je zdravnik zaradi težav s ščitnico napotil na pregled pri tirologu? Kaj lahko od pregleda pričakujete in kako poteka, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Kako okužbe sečil preprečiti, kako jih zdravimo in kdaj k zdravniku, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Kakšni so vzroki za depresivnost, kako jo prepoznamo in zdravimo? Preberite si spodnji prispevek.

Vaskulitis je sistemska avtoimunska bolezen, ki pogosto prizadene otroke in ima lahko hude posledice. Žal ne vemo veliko, zakaj do te bolezni pride, je pa z nami svoje znanje delil dr. Aleš Ambrožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Zaradi težav na dihalih ste bili napoteni na pulmološki pregled. Kaj pričakovati od pulmologa, kako pregled poteka in kako nam lahko pulmolog pomaga pri odpravi težav? Več v prispevku.

Ker se sezona prehladov in zimskih obolenj še ni končala, izpostavljamo nekaj pogostih okužb dihal, s katerimi se lahko srečamo tudi letos. Več o tem, katere virusne in bakterijske okužbe dihal poznamo, kako jih zdravimo ter preprečimo, v spodnjem prispevku.

Z zobno gnilobo se je treba boriti ob vsakem umivanju zob, če ne želimo imeti oslabljene sklenine. Več o tem, kaj povzroča zobno gnilobo, zakaj je pri nekaterih pogostejša in kako jo zdravimo, v prispevku.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOBP) je eden najpogostejših vzrokov umrljivosti na svetu. Zakaj pride do KOBP, kako se ji izognemo in kako z njo kakovostno živeti? Več v prispevku.

O aknah in njihovem nastanku smo že pisali. Sedaj pa vprašanje, na katerega vsi iščemo odgovor: Kako naj se z aknami sploh spopadamo? Več v prispevku.

Za luskavico trpi nekje med dvema in tremi odstotki svetovnega prebivalstva. Koliko poznamo vzroke njenega nastanka, kakšne so različne vrste luskavice in kako odpravljamo njene simptome, si lahko preberete v prispevku.

Dermatološki pregledi so eni najpogostejših pregledov v javnem zdravstvu, nanje pa lahko čakamo tudi precej časa. Kdaj je dermatološki pregled sploh potreben, pri katerih težavah lahko dermatolog pomaga in kaj lahko od pregleda pričakujemo?

O zdravju govorimo, ko smo v stanju fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja. Žal zelo pogosto zapostavljamo duševno zdravje, kar lahko privede do številnih težav. Kako se spoprijeti s svojim duševnim zdravjem in kako o njem spregovoriti, si lahko preberete v spodnjem prispevku dr. Nere Božin.

Astma je vseživljenjska pljučna bolezen, ki jo včasih lažje, včasih težje nadzorujemo. Več o simptomih astme in o tem, kako jo zdravimo, v spodnjem prispevku.

Za rakom na pljučih v Sloveniji letno zboli kar 1200 ljudi. Kljub temu da večina oboli zaradi aktivnega ali pasivnega kajenja, lahko prizadene tudi nekadilce. Več o raku na pljučih, kako ga odkrivamo in zdravimo, si lahko preberete v prispevku.

Včasih je pri osebah z demenco ali Alzheimerjevo boleznijo zelo težko živeti. Najbolj osnovna opravila v dnevu so lahko zahtevna nad pričakovanji. Na željo bralcev smo tako pripravili članek o tem, kako poskrbeti za zdravje zob dementne osebe. Več v prispevku.

Periferna arterijska bolezen (PAB) in ishemija sta resni posledici motenih prekrvavitev okončin. Zakaj nastaneta, kako ju odkrivamo in hitro zdravimo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Povečanje odpornosti in dober imunski sistem sta ključna za zdravo življenje. Kako oskrbeti imunski sistem, ko je ta najbolj ogrožen? Več v prispevku, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. splošne medicine.

Demenca je lahko zelo huda nevrodegenerativna bolezen možganov, ki največkrat prizadene starejše prebivalstvo. Zakaj do demence pride, kako jo zdravimo in kaj lahko storimo, da jo v čim večji meri preprečimo? Več v prispevku Maruše Kopač.

Kaj storiti, ko zapeče, začrviči in zvije v želodcu? Če sumite, da gre za zgago, vam bo spodnji prispevek še kako prav prišel. Več na povezavi.

Prebavne težave so stalnica sodobnega sveta in eno najpogostejših obolenj, s katerim se ljudje srečujemo. Več o pogostih prebavnih težavah in kako jih zdravimo je z nami delil Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine.

Pravilno izveden proktološki pregled je neboleč. Navadno ne zahteva posebnih priprav v smislu diete ali jemanja odvajal. Izvede se pri polni zavesti in brez anestezije, ki po večini ni potrebna

Gastroskopija se uporablja za odkrivanje vzrokov za težave v zgornjih prebavilih, želodcu in dvanajstniku, postavljanje diagnoze (diagnostična gastroskopija), ter celo za zdravljenje določenih stanj (terapevtska gastroskopija).

Visok krvni tlak postaja vse večji zdravstveni problem, saj trenutno za njim trpi vsak četrti človek na svetu. Več o tem, kakšni so simptomi in kaj lahko storimo sami, da obvladamo povišan krvni tlak, v spodnjem prispevku.

Redke bolezni, ki prizadenejo manj kot 1 osebo na 2.000, predstavljajo velik izziv za bolnike in zdravstveni sistem. Te kronične bolezni, pogosto genetskega izvora, otežujejo diagnozo in zdravljenje. Kljub več kot 6.000 različnim vrstam redkih bolezni je ozaveščenost ključna za razvoj učinkovitih terapij in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.