Elektromiografija (EMG) je metoda za merjenje električne aktivnosti v mišicah. S tem diagnostičnim postopkom specialisti nevrologi odkrivajo okvare mišic in motnje delovanja živčnih celic, ki mišice upravljajo z električnimi impulzi, da se krčijo in sproščajo. EMG preverja delovanje živčnega sistema.
Magnetna resonanca (MR ali MRI) je diagnostična preiskava, pri kateri se s pomočjo močnega magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije opravi slikanje delov telesa. Več o MR lahko izveste iz spodnjega članka.
V članku vam predstavljamo kaj so alergije, alergične reakcije in alergeni, predvsem pa kakšne metode zdravljenja poznamo in kako si lahko pomagamo, če smo tudi sami dovzetni za alergije.
Avtizem ni bolezen. Je razvojna nevrološka motnja oz. stanje, ki se lahko spreminja v odvisnosti od okolja, v katerem oseba živi. O avtizmu nam je veliko povedala defektologinja Patricija Lovišček, ustanoviteljica koprskega Zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma.
Radiološki pregledi z rentgenskimi aparati so nepogrešljivi, kadar želimo odkriti vzrok težav in postaviti diagnozo, saj brez njih nimamo dobrega vpogleda v človeško telo.
Verjetno ste vsaj enkrat v življenju imeli kakšen zlom, zvin, udarec ali bolezen, zaradi katerih je bilo treba opraviti rentgensko slikanje. A strah pred rentgenom je odveč, saj je sevanje minimalno in za človeka (če ni prepogosto) neškodljivo.
Poleg rentgena in magnetne resonance je pogosta tudi računalniška tomografija ali krajše CT. Kako deluje CT in kdaj smo napoteni na CT slikanje, je obrazložila Urška Kužner v spodnjem prispevku.
Ultrazvočna diagnostika je prvi korak pri odkrivanju težav na mehkih tkivih, saj je neinvazivna in popolnoma varna tudi za nosečnice. Več o ultrazvočnih preiskavah in zakaj so koristne, lahko preberete v spodnjem članku.
Kaj je elektromiografija (EMG) in ob kakšnih simptomih se uporablja za diagnozo? Je strah pred EMG preiskavo upravičen? Več v prispevku.
Ali na pregled pri revmatologu že dolgo čakate, hkrati pa ne veste, kaj od pregleda pričakovati? Z nami se je pogovarjal dr. Aleš Ambrožič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana prav na to tematiko. Več v prispevku.
Kdaj nas osebni zdravnik napoti na pregled h kardiologu, kakšne diagnostične metode se uporabljajo pri pregledu in katere so najpogostejše diagnoze? Na vprašanja odgovarja predstojnik Oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor doc. dr. Husam Franjo Naji.
Intervju z dr. Mitjo Bračičem za Varuha zdravja, Vzajemno, o rekreativnem športu in poškodbah.
Vnetne revmatske bolezni so zelo pogoste pri starejšem prebivalstvu. Kako pogost je artritis, kako ga odkrijemo in predvsem kako lahko uspešno živimo z njim? Več o tem je z nami delil dr. Aleš Ambrožič, dr. med., z oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.
Slovenija je ena redkih držav, ki psihoterapije nima povsem regulirane, kar pomeni, da poklic psihoterapevta ni urejen . Več o vejah psihoterapije in na kaj biti pozorni pri izbiri psihoterapevta v spodnjem prispevku.
Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v našem telesu, zato je njeno pravilno delovanje temeljnega pomena za naše zdravje. Kako ščitnica deluje in kako prepoznati morebitne težave pri njenem delovanju, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Osteoartroza je degenerativna bolezen sklepov, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših posameznikih. Kje in zakaj nastane in kako jo zdravimo, je z nami delil dr. Aleš Ambrožič, specialist revmatologije iz Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana. Več v prispevku.
Vas je zdravnik zaradi težav s ščitnico napotil na pregled pri tirologu? Kaj lahko od pregleda pričakujete in kako poteka, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Kako okužbe sečil preprečiti, kako jih zdravimo in kdaj k zdravniku, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Vaskulitis je sistemska avtoimunska bolezen, ki pogosto prizadene otroke in ima lahko hude posledice. Žal ne vemo veliko, zakaj do te bolezni pride, je pa z nami svoje znanje delil dr. Aleš Ambrožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Zaradi težav na dihalih ste bili napoteni na pulmološki pregled. Kaj pričakovati od pulmologa, kako pregled poteka in kako nam lahko pulmolog pomaga pri odpravi težav? Več v prispevku.
Ker se sezona prehladov in zimskih obolenj še ni končala, izpostavljamo nekaj pogostih okužb dihal, s katerimi se lahko srečamo tudi letos. Več o tem, katere virusne in bakterijske okužbe dihal poznamo, kako jih zdravimo ter preprečimo, v spodnjem prispevku.
O aknah in njihovem nastanku smo že pisali. Sedaj pa vprašanje, na katerega vsi iščemo odgovor: Kako naj se z aknami sploh spopadamo? Več v prispevku.
Astma je vseživljenjska pljučna bolezen, ki jo včasih lažje, včasih težje nadzorujemo. Več o simptomih astme in o tem, kako jo zdravimo, v spodnjem prispevku.
Periferna arterijska bolezen (PAB) in ishemija sta resni posledici motenih prekrvavitev okončin. Zakaj nastaneta, kako ju odkrivamo in hitro zdravimo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Kdaj je histopatološka preiskava potrebna in kako poteka odvzem tkiva za izvedbo diagnostične preiskave? Več si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Na elektromiografijo nas navadno naroči zdravnik, ko opazi, da imamo simptome mišične ali živčne motnje. Več o tem, kdaj potrebujemo elektromiografijo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Gastroskopija se uporablja za odkrivanje vzrokov za težave v zgornjih prebavilih, želodcu in dvanajstniku, postavljanje diagnoze (diagnostična gastroskopija), ter celo za zdravljenje določenih stanj (terapevtska gastroskopija).
Sladkorna bolezen ali diabetes je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa se telesne celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo ustrezno. Gre za skupino presnovnih motenj glukoze, za katero je značilna kronična povišana vrednost glukoze v krvi.