Magnetna resonanca (MR)

Kaj vse nam pokaže MR slikanje?

• MR slikanje možganovine in hrbteničnega kanala odkriva okvare krvnih žil ali možgansko kap, možganski ali hrbtenjačni tumor, brazgotine, ki nastajajo pri multipli sklerozi, ter išče poškodbe hrbtenjače ali možganovine.
• MR preiskava srca ugotavlja velikost in funkcijo srčnih votlin, debelost in krčljivost srčne stene ter obseg okvare na srčni mišici zaradi srčnega infarkta.
• MR angiografija preiskuje stanje žil in prikazuje aterosklerozo, vnetja žil, strukturne spremembe v aorti, kot so anevrizma ali disekcija ter zapore žil.
• MR slikanje kosti in sklepov lahko odkrije motnje hrbteničnih diskov, poškodbe sklepov (raztrganina hrustanca ali ligamentov), okužbe kosti, tumorje kosti ali mehkih tkiv.
• Uporabljamo ga lahko tudi za odkrivanje bolezenskega dogajanja na dojkah, jetrih, ledvicah, pankreasu, ovarijih, prostati in drugje.

Poleg strukturnega MR slikanja se lahko opravi tudi funkcionalno MR slikanje možganov, pri katerem se z merjenjem pretoka krvi določi, katere možganske strukture se pod različnimi pogoji aktivirajo. Funkcionalna MR je lahko uporabna tudi pri ugotavljanju razsežnosti možganske poškodbe ali napredovanja Alzheimerjeve bolezni.

Kako poteka preiskava z magnetno resonanco?

Pri slikanju z MR ni potrebno, da je pacient tešč oz. da sledimo določenemu dietnemu načinu prehranjevanja. Pacient lahko vzame tudi zdravila, razen v primeru, ko mu napotni zdravnik ni izdal posebnih navodil. Izjema je preiskava z uporabo kontrastnega sredstva, saj pacient 6 ur pred preiskavo ne sme uživati hrane. 

Priporoča se, da pacient pred preiskavo obleče udobna oblačila, ki nimajo kovinskih gumbov, zadrg ali sponk. Prav tako lahko določena bolezenska stanja vplivajo na potek MR preiskave, zato mora pacient pred začetkom preiskave zdravnika obvezno opozoriti, če zanj velja naslednje:

• ima bolezen ledvic;
• ima sladkorno bolezen;
• je klavstrofobičen (se boji majhnih in zaprtih prostorov);
• je imel pred kratkim operativni poseg;
• ima znane alergije na hrano, jod, gadolinij, določena zdravila;
• ima astmo;
• doji ali je noseč.

Kot smo že omenili, v preiskovalni sobi pacient na sebi ne sme imeti kovine, zato mora  zdravniku povedati, da ima vstavljeno umetno srčno zaklopko, klip na anevrizmi, žilno opornico, polžev vsadek, črpalko za zdravila, stimulator živčevja (TENS aparat, hrbtenjačni vsadek), zobne implantate, umetni sklep ali ud, srčni spodbujevalnik, vijake ali ploščice.

Poleg tega mora pacient odstraniti tudi ostale morebitne kovinske predmete (mobilni telefon, kovance, zobe proteze, nakit in pirsinge, očala, slušne pripomočke, ključe, kovinsko kost nedrčka, uro, lasuljo ter ličila). Kar zadeva tatuje, ti niso problematični, če so bili narejeni v zadnjih letih, saj danes barve za tetovaže ne vsebujejo več snovi (železnih delčkov), ki bi reagirale v močnem magnetnem polju. Če pa je bila vaša tetovaža narejena pred dvajsetimi ali več leti, pa na to le opozorite zdravnika, da bo preiskava lahko potekala nemoteno.

Zakaj kovinski predmeti pri MR slikanju niso dovoljeni?

Močno magnetno polje, ki ga ustvari MR naprava, privlači predmete, ki vsebujejo feromagnetne snovi, in lahko povzroči njihovo premikanje. Predmeti lahko povzročijo tudi prekomerno pregrevanje in poškodujejo pacienta oz. onemogočijo slikanje predela telesa v bližini kovinskega predmeta. Zdravnika je treba tudi opozoriti na morebiten vsadek v telesu, da se predhodno pridobi potrdilo o tem, da vsadek ne vsebuje kovine. 

MR preiskava se lahko opravi tudi s pomočjo kontrastnega sredstva, kar pomeni, da se po protokolu v veno vbrizga kontrastno sredstvo, ki še zanesljivejše prikaže organe in ožilje v telesu.

Dolžina preiskave z magnetno resonanco

Preiskava traja v povprečju med 30 in 45 minut, lahko pa tudi do 90 minut. Pacient se uleže na premično mizo in se zapelje v okroglo odprtino naprave. Ves čas preiskave mora biti pacient čim bolj nepremičen. Če je klavstrofobičen, lahko pred preiskavo prejme pomirjevalo, saj je lahko kakovost pridobljenega posnetka slaba, kadar se premika.

Med ležanjem v napravi se bo generiralo magnetno polje, ki pa se ga ne občuti, preiskava je popolnoma neboleča. Občasno pacient lahko začuti trzljaje, ki nastanejo zaradi stimulacije živčnih korenin v telesu, kar je popolnoma normalen pojav. Naprava je lahko precej glasna, zato se pacientu pred začetkom slikanja v ušesa vstavijo slušalke ali ušesni čepki. Med slikanjem pacienta radiološki tehnik v sosednji sobi spremlja na zaslonu, ga pomirja in mu po potrebi daje dodatna navodila.

Stranski učinki po MR slikanju

Radijski valovi povzročajo segrevanje tkiva, zato lahko po MR preiskavi pacienti občutijo toploto, ki po nekaj minutah izgine. Takoj po preiskavi se lahko pojavi tudi rahel glavobol, ki prav tako sam po sebi izzveni. Odsvetuje se samostojni prevoz domov, še posebej, če je pacient prejel pomirjevalo.

Kadar se pri MR preiskavi uporabi tudi kontrastno sredstvo, lahko pacient ob koncu preiskave v ustih občuti rahel kovinski okus, siljenje na bruhanje in občutek tiščanja na vodo. Alergijska reakcija na kontrastno sredstvo je sicer izjemno redka, če pa po preiskavi pacient opazi izpuščaj na koži ali ima občutek pomanjkanja sape, mora takoj obvestiti medicinsko osebje ali obiskati najbližjo zdravstveno ustanovo, da ne pride do hujših zapletov.

Po MR preiskavi

Radiolog bo slike, ki jih je MR naprava posnela, odčital in jih skupaj z izvidom poslal pacientu po pošti. MR slike nikar ne poskušajte tolmačiti sami, saj je vsak diagnostični postopek, ki ga opravite, treba razložiti v kontekstu vaših težav (anamneze in klinične slike), zato izvid čim prej odnesite zdravniku, ki vas je napotil na preiskavo.