Magnetna resonanca (MR) ni edina slikovna diagnostična metoda, katero uporabljamo za slikanje notranjosti človeškega telesa. V zdravstvu poznamo še druge (različne) slikovne diagnostične metode. Te so:

  • CT preiskava (računalniška tomografija),
  • UZ preiskava (ultrazvočni pregled),
  • MR ali MRI (magnetno resonančno slikanje),
  • PET (pozitronska emisijska tomografija) in
  • RTG (rentgen).

Z njihovo pomočjo lahko zdravniki neinvazivno preiščejo notranjost našega telesa. Metode zdravniki prilagajajo pacientu glede na preučevanje in lokacijo sprememb ter z namenom preverjanja zdravstvenega stanja.

 

Kaj je magnetna resonanca (MR ali MRI)?

Magnetna resonanca (MR ali MRI) je neinvazivna medicinska diagnostična metoda, pri kateri se s pomočjo magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije izvede slikanje notranje strukture človeškega telesa. MRI zelo podrobno pokaže strukturo notranjosti glave, hrbtenice, predvsem pa mehkih tkiv, kot so:

  • mišice,
  • notranji organi,
  • žile,
  • vezi in
  • živčni sistemi.

Rečemo lahko, da je magnetnoresonančno slikanje rezervirano za posebne primere, ko sta izvida CT in UZ preiskave nejasna ter  je izvid za nadaljnjo obravnavo pacienta  pomemben.

 

Prvi MRI posnetki so nastali v 70. letih prejšnjega stoletja, do danes pa se je metoda medicinskega slikanja že temeljito razvila, kar se kaže predvsem v večji ločljivosti slik in hitrosti, s katero jih lahko posnamemo.

 

Magnetna resonanca deluje brez rentgenskih žarkov, zato med preiskavo nismo izpostavljeni  ionizirajočemu sevanju. Ker deluje na podlagi razlike v sproščeni energiji iz protonov v različnih tkivih, zelo dobro prikaže sestavo mehkih tkiv in organov ter omogoča oceno njihove funkcije, slabše pa prikaže kosti in njihove strukture.

 

Zaradi močnega magnetnega polja morajo pacienti, ki imajo v telesu kovinske ali elektronske vsadke (na primer srčne spodbujevalnike, umetne sklepe), pridobiti potrdilo strokovnjaka o ustreznosti materialov za pregled z magnetno resonanco. 

 

Večina ortopedskih vsadkov sicer ne vsebuje feromagnetnih snovi in je vnaprej testirana za magnetnoresonančno sevanje. Vsadki, zunanje naprave in ostali medicinski pripomočki, ki se uporabljajo v bližini MR naprave, imajo že vnaprej podano oznako o varnosti v območju delovanja magnetne resonance. Po nekaterih kirurških posegih pacient po vstavljenem vsadku prejme kartico – dokazilo o vstavljenem vsadku za potrebe pregledovanja telesa z detektorjem kovin ali preiskave z magnetno resonanco.

 

Prav tako se MR preiskava odsvetuje nosečnicam v prvem trimesečju, če ta ni nujna. Praviloma  dokazov o kontraindikaciji ni, se pa zdravniki v času, ko je plod v obdobju organogeneze, majhen in  najbolj ranljiv, poskušajo izogniti vsem preiskavam. Povsem pa se pri nosečnicah in doječih materah odsvetuje uporaba kontrastnega sredstva.

 

Magnetna resonanca
Magnetna resonanca

 

Vrste MR slikanja

Anatomsko slikanje MR je najpogosteje uporabljena metoda na osnovi magnetne resonance v medicini. Z njo pridobivamo slike, ki nam nudijo kakovostne informacije o anatomskih strukturah.

 

MR angiografija (MRA) je tehnika slikanja žil, ki postaja vse bolj uporabljena alternativa klasični invazivni angiografiji in različnim CT-angiografskim tehnikam za slikanje krvnih žil v telesu. Prednosti MRA so neinvazivnost, velika kontrastna ločljivost, odsotnost ionizirajočega sevanja ter uporaba zdravju manj nevarnih kontrastnih sredstev.

 

Difuzijsko slikanje se opira na gibanje molekul (oziroma njihovih vodikovih jeder) zaradi njihove difuzije. Prvotno je bila ta metoda v uporabi predvsem za ocenjevanje obsega prizadetosti tkiva po možganskem infarktu. Z izpeljavo te metode, ki se imenuje difuzijsko tenzorsko slikanje, pa je možno prikazovati tudi povezave med različnimi deli možganov (traktografija) ali strukturne elemente srca in  prostate.

 

Funkcijski MRI (fMRI) je metoda, s katero lahko preučujemo delovanje možganov. V možganih namreč pride do povečanja pretoka krvi v predelu, ki je v določenem trenutku aktiven, na primer v vidnem centru ob draženju z vidnimi dražljaji. S fMRI lahko torej ugotovimo povezavo med specifično dejavnostjo človeka (na primer zaznavanjem občutka, izvajanjem giba, gledanjem) in presnovno aktivnostjo določenega možganskega predela, ki mu tako lahko določimo njegovo funkcijo ali pa prikažemo območja splošne aktivnosti možganov ob različnih trenutkih.

 

Kaj vse nam pokaže MR slikanje?

  • MR slikanje možganovine in hrbteničnega kanala odkriva okvare krvnih žil ali možgansko kap, možganski ali hrbtenjačni tumor, brazgotine, ki nastajajo pri multipli sklerozi, ter išče poškodbe hrbtenjače ali možganovine.
  • MR preiskava srca ugotavlja velikost in funkcijo srčnih votlin, debelost in krčljivost srčne stene ter obseg okvare na srčni mišici zaradi srčnega infarkta.
  • MR angiografija preiskuje stanje žil in prikazuje aterosklerozo, vnetja žil, strukturne spremembe v aorti, kot so anevrizma ali disekcija ter zapore žil.
  • MR slikanje kosti in sklepov lahko odkrije motnje hrbteničnih diskov, poškodbe sklepov (raztrganina hrustanca ali ligamentov), okužbe kosti, tumorje kosti ali mehkih tkiv.
  • Uporabljamo ga lahko tudi za odkrivanje bolezenskega dogajanja na dojkah, jetrih, ledvicah, pankreasu, ovarijih, prostati in drugje.

 

Poleg strukturnega MR slikanja se lahko opravi tudi funkcionalno MR slikanje možganov, pri katerem se z merjenjem pretoka krvi določi, katere možganske strukture se pod različnimi pogoji aktivirajo. Funkcionalna MR je lahko uporabna tudi pri ugotavljanju razsežnosti možganske poškodbe ali napredovanja Alzheimerjeve bolezni.

 

 

Kako poteka preiskava z magnetno resonanco?

Pri slikanju z MR ni potrebno, da je pacient tešč oz. da sledimo določenemu dietnemu načinu prehranjevanja. Pacient lahko vzame tudi zdravila, razen v primeru, ko mu napotni zdravnik ni izdal posebnih navodil. Izjema je preiskava z uporabo kontrastnega sredstva, saj pacient 6 ur pred preiskavo ne sme uživati hrane

 

Priporoča se, da pacient pred preiskavo obleče udobna oblačila, ki nimajo kovinskih gumbov, zadrg ali sponk. Prav tako lahko določena bolezenska stanja vplivajo na potek MR preiskave, zato mora pacient pred začetkom preiskave zdravnika obvezno opozoriti, če zanj velja naslednje:

  • ima bolezen ledvic;
  • ima sladkorno bolezen;
  • je klavstrofobičen (se boji majhnih in zaprtih prostorov);
  • je imel pred kratkim operativni poseg;
  • ima znane alergije na hrano, jod, gadolinij, določena zdravila;
  • ima astmo;
  • doji ali je noseč.

 

Kot smo že omenili, v preiskovalni sobi pacient na sebi ne sme imeti kovine, zato mora  zdravniku povedati, da ima vstavljeno umetno srčno zaklopko, klip na anevrizmi, žilno opornico, polžev vsadek, črpalko za zdravila, stimulator živčevja (TENS aparat, hrbtenjačni vsadek), zobne implantate, umetni sklep ali ud, srčni spodbujevalnik, vijake ali ploščice.

 

Poleg tega mora pacient odstraniti tudi ostale morebitne kovinske predmete (mobilni telefon, kovance, zobe proteze, nakit in pirsinge, očala, slušne pripomočke, ključe, kovinsko kost nedrčka, uro, lasuljo ter ličila). Kar zadeva tatuje, ti niso problematični, če so bili narejeni v zadnjih letih, saj danes barve za tetovaže ne vsebujejo več snovi (železnih delčkov), ki bi reagirale v močnem magnetnem polju. Če pa je bila vaša tetovaža narejena pred dvajsetimi ali več leti, pa na to le opozorite zdravnika, da bo preiskava lahko potekala nemoteno.

 

Magnetna resonanca

 

Zakaj kovinski predmeti pri MR slikanju niso dovoljeni?

Močno magnetno polje, ki ga ustvari MR naprava, privlači predmete, ki vsebujejo feromagnetne snovi, in lahko povzroči njihovo premikanje. Predmeti lahko povzročijo tudi prekomerno pregrevanje in poškodujejo pacienta oz. onemogočijo slikanje predela telesa v bližini kovinskega predmeta. Zdravnika je treba tudi opozoriti na morebiten vsadek v telesu, da se predhodno pridobi potrdilo o tem, da vsadek ne vsebuje kovine. 

MR preiskava se lahko opravi tudi s pomočjo kontrastnega sredstva, kar pomeni, da se po protokolu v veno vbrizga kontrastno sredstvo, ki še zanesljivejše prikaže organe in ožilje v telesu.

 

Dolžina preiskave z magnetno resonanco

Preiskava traja v povprečju med 30 in 45 minut, lahko pa tudi do 90 minut. Pacient se uleže na premično mizo in se zapelje v okroglo odprtino naprave. Ves čas preiskave mora biti pacient čim bolj nepremičen. Če je klavstrofobičen, lahko pred preiskavo prejme pomirjevalo, saj je lahko kakovost pridobljenega posnetka slaba, kadar se premika.

 

Med ležanjem v napravi se bo generiralo magnetno polje, ki pa se ga ne občuti, preiskava je popolnoma neboleča. Občasno pacient lahko začuti trzljaje, ki nastanejo zaradi stimulacije živčnih korenin v telesu, kar je popolnoma normalen pojav. Naprava je lahko precej glasna, zato se pacientu pred začetkom slikanja v ušesa vstavijo slušalke ali ušesni čepki. Med slikanjem pacienta radiološki tehnik v sosednji sobi spremlja na zaslonu, ga pomirja in mu po potrebi daje dodatna navodila.

 

Stranski učinki po MR slikanju

Radijski valovi povzročajo segrevanje tkiva, zato lahko po MR preiskavi pacienti občutijo toploto, ki po nekaj minutah izgine. Takoj po preiskavi se lahko pojavi tudi rahel glavobol, ki prav tako sam po sebi izzveni. Odsvetuje se samostojni prevoz domov, še posebej, če je pacient prejel pomirjevalo.

 

Kadar se pri MR preiskavi uporabi tudi kontrastno sredstvo, lahko pacient ob koncu preiskave v ustih občuti rahel kovinski okus, siljenje na bruhanje in občutek tiščanja na vodo. Alergijska reakcija na kontrastno sredstvo je sicer izjemno redka, če pa po preiskavi pacient opazi izpuščaj na koži ali ima občutek pomanjkanja sape, mora takoj obvestiti medicinsko osebje ali obiskati najbližjo zdravstveno ustanovo, da ne pride do hujših zapletov.

 

Po MR preiskavi

Radiolog bo slike, ki jih je MR naprava posnela, odčital in jih skupaj z izvidom poslal pacientu po pošti. MR slike nikar ne poskušajte tolmačiti sami, saj je vsak diagnostični postopek, ki ga opravite, treba razložiti v kontekstu vaših težav (anamneze in klinične slike), zato izvid čim prej odnesite zdravniku, ki vas je napotil na preiskavo.


Urška Kužner
Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Elektromiografija ( EMG)

Elektromiografija (EMG) je metoda za merjenje električne aktivnosti v mišicah. S tem diagnostičnim postopkom specialisti nevrologi odkrivajo okvare mišic in motnje delovanja živčnih celic, ki mišice upravljajo z električnimi impulzi, da se krčijo in sproščajo. EMG preverja delovanje živčnega sistema.

Fizioterapevt in fiziater: Kakšna je razlika?
Fizioterapevt in fiziater: Kakšna je razlika?
Fizioterapija in ortopedija
Partnerska vsebina
Zdravstvo

Če imamo bolečine v sklepih, križu ali mišicah, obiščemo fiziatra oziroma fizioterapevta. Kakšna je razlika med njima in kdaj se napotimo k enemu ali drugemu? Kaj je pravzaprav delo fiziatra in kaj fizioterapevta?

Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Fizioterapija in ortopedija
Gibanje

Kako deluje kolenski sklep in kakšne težave lahko nastanejo, ko ga poškodujemo? Z nami se je pogovarjal travmatolog mag. Iztok Pilih, dr. med., spec. kirurg.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×