Kaj je rentgen?

Rentgensko slikanje ali pogovorno rentgen je diagnostična metoda, s pomočjo katere se običajno opravi slikanje okostja (denimo dolgih kosti, hrbtenice, sklepov, glave, sinusov) in pljuč v standardnih in specialnih projekcijah. Lahko rečemo, da je rentgenska diagnostika vodila slikovna vrsta diagnostike, brez katere si kakovostne zdravstvene oskrbe ni več mogoče predstavljati.

 

Rentgensko sevanje sestavljajo v glavnem fotoni zavornega sevanja, ki nastane v anodi rentgenske cevi. Naprava (rentgen) deluje po načelu katode in anode. Rentgenski aparat oddaja snop rentgenskih fotonov primerne jakosti, pri prehodu skozi telo pa nastane v različnih tkivih različna stopnja oslabitve rentgenskih fotonov.

 

Oslabitev je največja tam, kjer je atomsko število elementov veliko, in najmanjša tam, kjer je atomsko število elementov majhno. Tako dobimo sliko z vidnimi kostmi in mehkim tkivom.

 

Rentgenska preiskava

 

Doze sevanja za paciente pri radiološki diagnostiki

Rentgenski aparat kot vir ionizirajočega sevanja ne predstavlja radioaktivnega sevanja. Sevanje oddaja le kratek čas ob vklopu visoke napetosti. Sevanje preneha v nekaj milisekundah po izklopu napetosti (kot če ugasnemo žarnico). Tudi po daljšem delovanju rentgenski aparat in njegovi sestavni deli ne postanejo radioaktivni.

 

Količina, s katero se ocenjuje izpostavljenost pacientov ionizirajočemu sevanju, imenujemo efektivna doza, ki ni neposredno merljiva. Namesto tega se pri različnih vrstah radioloških posegov merijo različne druge količine, ki se potem lahko uporabijo za izračun efektivne doze. Na primer: meri se doza na koži pacienta, kjer sevanje vstopa v telo, ali produkt doze in površine obsevnega polja. Za natančen izračun efektivne doze je poleg meritve količine sevanja treba upoštevati še podatke o uporabljenem spektru sevanja ter slikanem območju telesa in velikosti slikanega polja. Pri izbrani preiskavi so doze bolnikov zelo odvisne od telesne konstitucije pacienta. Za doseganje kakovostnih rentgenogramov je pri močnejših pacientih, denimo, potrebnega več sevanja.

 

Rentgenska preiskava

 

Kako poteka rentgenska preiskava?

Na rentgensko preiskavo pacienta napoti zdravnik družinske medicine ali klinični specialist (travmatolog, ortoped, nevrolog in podobno). Ta izda pacientu napotnico za rentgensko slikanje. Rentgensko slikanje opravi za to usposobljen rentgenski tehnik na oddelku za radiologijo v vseh bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali zasebnih diagnostičnih centrih.

 

Preiskave so neboleče, nanje se ni treba posebej pripraviti. Pred preiskavo je treba odstraniti vsa oblačila ter nakit, saj se kovinski predmeti vidijo na rentgenski sliki in lahko motijo interpretacijo izvida. V primeru nosečnosti je to treba sporočiti zdravniku ali rentgenskemu tehniku, saj se pri nosečnicah preiskava praviloma ne opravlja, ker lahko ogrozi razvijajoči se plod.

 

Zelo zaželeno je tudi sodelovanje pacienta med preiskavo, torej da upošteva navodila, ustrezno diha (zadrži dih, če je treba) in zadrži določen položaj telesa. Slikanje se lahko izvaja stoje, sede ali leže, odvisno od tega, kateri del telesa želimo slikati, traja pa nekaj minut.

 

S sodelovanjem pacienta zdravniki dobijo kakovostne fotografije, ki pokažejo morebitne zlome, utesnitve na različnih delih hrbtenice, kalcinacije v sklepih, starostne spremembe na kosteh in podobno. Pri slikanju prsnega koša pa se lahko opazijo akutni respiratorni infekti, kronične spremembe na pljučih, tumorji, povečanje srca, kalcinacije v prsnem košu (žile) in tako dalje.

 

Rentgenska preiskava

 

Vrste slikanja, ki se najpogosteje opravljajo:

  • rentgen (RTG) pljuč in srca
  • rentgen (RTG) hrbtenice
  • rentgen (RTG) vseh sklepov telesa
  • rentgen (RTG) glave
  • rentgen (RTG) medenice
  • rentgen (RTG) vseh dolgih kosti
  • slikanje zob (ortopan)

 

Zakaj na rentgen?

Kadar slišimo besedo rentgen, pogosto pomislimo na sevanje. Vendar nas sevanje spremlja na vsakem koraku. Že sama svetloba in toplota nastajata iz sončnega sevanja.

 

Rentgensko sevanje so strokovnjaki omejili na minimum tako, da so določili najvišje dovoljene oziroma mejne doze, ki so pri slikanju dovoljene. Posledično doze za paciente pomenijo le majhno tveganje. Navadno je to tveganje precej manjše od tistega, ki ga prinaša napačna diagnoza. Kljub vsemu z rentgenom ne smemo pretiravati. Pri večjem številu slikanj se o tem raje posvetujemo s strokovnjaki, da ne bi s prepogostim sevanjem škodovali svojemu telesu.

 

Rentgenska preiskava

Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Radiologija
Radiologija
Diagnostika
Zdravstvo

Radiološki pregledi z rentgenskimi aparati so nepogrešljivi, kadar želimo odkriti vzrok težav in postaviti diagnozo, saj brez njih nimamo dobrega vpogleda v človeško telo.

Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Fizioterapija in ortopedija
Gibanje

Kako deluje kolenski sklep in kakšne težave lahko nastanejo, ko ga poškodujemo? Z nami se je pogovarjal travmatolog mag. Iztok Pilih, dr. med., spec. kirurg.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×