Kaj je elektromiografija (EMG)?

Kaj je elektromiografija (EMG)? 

Elektromiografija (EMG) je nevrofiziološki diagnostični postopek za ocenjevanje delovanja perifernega živčnega sistema in mišic. 

S tem diagnostičnim postopkom specialisti nevrologi odkrivajo bolezni oziroma okvare živčnih celic (nevronov), ki se nahajajo zunaj možganov in hrbtenjače (periferne nevropatije), ter bolezni mišic (miopatije). Rezultati EMG lahko razkrijejo disfunkcijo živcev, mišično disfunkcijo ali težave s prenosom signala od živca do mišice.

Preiskava je navadno nadaljevanje kliničnega nevrološkega pregleda in ima ključno vlogo pri diagnosticiranju živčno-mišičnih obolenj. Po navadi je sestavljena iz dveh delov. 

V prvem delu preiskave se z električno stimulacijo opravijo meritve živčne prevodnosti po perifernih nevronih. Pri tem se uporabljajo površinske elektrode, ki se prilepijo na kožo in merijo hitrost ter moč signalov, ki potujejo med dvema ali več točkami.

V drugem delu preiskave EMG pa se z igelno elektrodo ocenita električna aktivnost mišic in posredno tudi delovanje motoričnih nevronov, ki izbrano mišico oživčujejo. Med igelnim EMG igelna elektroda, vstavljena neposredno v mišico, beleži električno aktivnost v tej mišici.

Kdaj na pregled?

Zdravnik vas naroči na EMG, če imate znake ali simptome, ki lahko kažejo na živčno ali mišično motnjo. Takšni simptomi so:

• mravljinčenje,
• otrplost,
• oslabelost mišic,
• bolečine v mišicah ali krči,
• nekatere vrste bolečin v okončinah.

Pogosto gre tudi za stanja po različnih poškodbah (na primer zlomih, urezninah). Preiskava se opravlja tudi pri nekaterih motnjah gibanja in periferni okvari obraznega živca. Pri motnjah odvajanja je lahko v pomoč tudi EMG preiskava zapiralk vode in blata, ki jo opravljajo v specializiranih ustanovah.

Rezultati EMG so pogosto potrebni za pomoč pri diagnosticiranju ali izključitvi številnih stanj, kot so:

• mišične motnje, kot sta mišična distrofija ali polimiozitis;
• bolezni, ki vplivajo na povezavo med živcem in mišico, kot je miastenija gravis;
• bolezni živcev zunaj hrbtenjače (periferni živci), kot sta sindrom karpalnega kanala ali periferna nevropatija;
• motnje, ki prizadenejo motorične nevrone v možganih ali hrbtenjači, kot sta amiotrofična lateralna skleroza ali otroška paraliza;
• motnje, ki prizadenejo živčni koren, kot je hernija diska v hrbtenici.

Kako se pripraviti na pregled?

Preiskava ne zahteva posebnih priprav. Ko načrtujete EMG, zdravnika prej vprašajte, ali morate pred preiskavo prenehati jemati kakšna zdravila na recept ali zdravila brez recepta. Malo pred samim pregledom se oprhajte ali skopajte, da odstranite nečistoče s kože. Pred preiskavo ne nanašajte losjonov ali krem.

Priporočljiva so ohlapna in udobna oblačila, ki omogočajo dober dostop do prizadetega mesta. Pri bolečini v križu ali nogah opravljajo meritve na nogah, zato se morate sleči do spodnjega perila.

Zdravniku ali asistentu povejte, če:

• jemljete kakšna zdravila na recept,
• imate težave s strjevanjem krvi,
• imate srčni spodbujevalnik ali vgrajen defibrilator.

Potrebujete EMG pregled? Izberite preverjenega in zaupanja vrednega izvajalca. Naročite se na pregled v Kliniki OMNIA. Rezervirajte svoj termin ZDAJ!

Kako poteka EMG?

Preiskava se opravi ambulantno v nevrofiziološkem laboratoriju pod vodstvom zdravnika specialista, ki mu pomaga nevrofiziološki asistent. Ta lahko del preiskave opravi tudi sam.

Bolnik med preiskavo sedi ali leži. V prvem delu preiskave navadno na kožo dlani ali stopala namestijo majhne površinske elektrode nad mišico ali živec, s stimulatorjem pa prek kože z blagim kratkotrajnim električnim impulzom dražijo preiskovani živec. Električne signale računalnik prikaže grafično in številčno. 

V drugem delu preiskave zelo tanko iglo (elektrodo) vstavijo skozi kožo in v mišico. Ko je elektroda na mestu, bo bolnik pozvan, da skrči svoje mišice ali jih ohrani sproščene. Elektroda bo zaznala električno aktivnost in rezultati bodo prikazani na monitorju (osciloskop).

Med EMG z iglo bo nevrolog ocenil, ali obstaja kakšna spontana električna aktivnost, ko mišica miruje – aktivnost, ki je ni v zdravem mišičnem tkivu –, in stopnjo aktivnosti, ko mišico rahlo skrčite. Zdravnik vam bo namreč dajal navodila za počitek in krčenje mišice ob ustreznem času. 

Ko poteka preiskava, bodo površinske elektrode včasih oddajale majhen električni tok, ki ga boste morda občutili koti krč. Igelna elektroda lahko povzroči nelagodje ali bolečino, ki pa navadno preneha kmalu po odstranitvi igle.

Obseg preiskave se razlikuje glede na težave in se sproti prilagaja glede na najdbe ob samem pregledu (navadno preiskava traja od 20 do 60 minut).

Kaj povedo izvidi? 

Nevrolog bo pripravil poročilo in v njem pojasnil rezultate vašega pregleda. Vaš zdravnik, ki je naročil EMG, pa se bo nato z vami pogovoril o tem poročilu in nadaljnjih pregledih oziroma zdravljenju ter terapijah.

Elektromiografija pomaga odkriti vzrok vaših simptomov. Najpogostejše so utesnitvene nevropatije, predvsem utesnitev medianega živca v zapestnem prehodu, ki povzroča tako imenovani sindrom karpalnega kanala.

Ocenjujejo lahko stopnjo okvare živčne korenine (radikulopatije), ki je pogosto posledica zdrsa medvretenčne ploščice. Velikokrat gre za bolj generalizirano okvaro perifernega živčevja v sklopu polinevropatije, ki je najpogosteje pridobljena in posledica sladkorne bolezni ali toksičnih vzrokov; lahko pa gre tudi za dedna obolenja. Odkrijejo se lahko redkejše bolezni, kot so bolezni motoričnega nevrona (ALS), vnetne ali degenerativne bolezni mišic (miozitisi, distrofije) ali motnje živčno-mišičnega stika (miastenia gravis).

Na podlagi EMG meritev zdravnik določi obseg in stopnjo okvare živčnih vlaken ter mišic, kot tudi oceni prognozo izboljšanja stanja.

Dobro je vedeti

Preiskava ni ravno prijetna, ni pa prehudo boleča. Podobna je vbodu injekcijske igle pri jemanju krvi. Med stimulacijo živca z električnim tokom pa bolnik občuti kratek blag sunek, podoben tistemu, ko nas strese ob statični elektriki.

EMG je postopek z nizkim tveganjem, zato so zapleti redki.