Računalniška tomografija ali krajše CT (ang. Computed Tomography) je pogosta diagnostična preiskava, s katero si že skoraj 50 let zdravniki pomagajo pri diagnostiki različnih obolenj. CT je tudi v Sloveniji že dolgo poznan, njegova uporaba pa splošno razširjena. Kako poteka CT slikanje in kako se nanj pripraviti, smo zapisali v spodnjem prispevku.

 

Kaj je CT slikanje?

Računalniška tomografija (CT) je postopek, pri katerem se s pomočjo računalnika obdela veliko število rentgenskih posnetkov, slikanih iz različnih zornih kotov. Tako se pridobijo natančne slike notranjosti telesa, ki so zdravnikom v pomoč pri diagnosticiranju in zdravljenju številnih bolezni.

Prvo napravo za uporabo računalniške tomografije so izumili v angleškem Wimbledonu leta 1971, ko so opravili prvo CT slikanje možganov pri človeku. Sámo slikanje je trajalo dobrih pet minut, računalniška obdelava pa dve uri in pol. Kmalu zatem se je uporaba računalniške tomografije v klinične namene razširila po vsem svetu.

Računalniška tomografija (CT) je danes nepogrešljiva diagnostična metoda, ki zdravnikom omogoča natančno diagnostiko različnih bolezni in pomaga pri načrtovanju kirurških posegov.

 

CT slikanje: Kaj je računalniška tomografija (CT)

 

Sestava CT naprave

V mnogih pogledih CT slikanje deluje zelo podobno kot druge rentgenske preiskave. Pri tem se izkorišča lastnost, da različni deli telesa absorbirajo rentgenske žarke v različnem obsegu. Razlika v absorpciji med posameznimi organi omogoča natančen prikaz in razlikovanje med posameznimi organi.

CT naprava je sestavljena iz cevi, v kateri so izvori rentgenskih žarkov. Rentgenski žarek potuje skozi objekt (tkivo pri pacientu), pri čemer njegova moč oslabi. Tako oslabljen žarek zaznajo detektorji CT aparata, ki so na nasprotni strani izvora žarkov. Računalnik nato prejete podatke analizira in izračuna količino absorbiranih žarkov za majhne volumenske enote, zbrane informacije pa se pretvorijo v sliko. 

Za večjo ločljivost končne slike moramo objekt preslikati iz čim več različnih projekcij (kotov).

Med pomembne prednosti računalniške tomografije spadata velika natančnost in zanesljivost, čeprav zaradi velikih obsevalnih doz ni mogoče pregledati vsega telesa, ampak samo tiste dele, kjer obstaja sum na bolezenske procese, poškodbe, krvavitve in podobno. Preiskav z računalniško tomografijo ne opravljajo pri nosečnicah.

 

Najpogostejše preiskave CT slikanja v medicini

Uporaba CT-ja v medicini je zelo široka. Najpogosteje se koristi pri:

  • diagnostiki mišičnih in kostnih bolezni (zlomi, tumorji, metastaze), saj natančno prikaže mesto tumorja in njegovo razširjenost v druge organe;
  • iskanju mesta okužb;
  • pregledu srčnega ožilja (na primer poapnenje ali krvni strdek v žili);
  • nebolečem pregledu hrbtenice (na primer ugotavljanje poškodb medvretenčnih ploščic);
  • nekaterih diagnostičnih in terapevtskih postopkih, kot so operacije, biopsije in radioterapije;
  • onkološki diagnostiki, spremljanju napredovanja in uspešnosti zdravljenja rakave bolezni (na primer povsem neboleč pregled črevesja);
  • diagnostiki urgentnih stanj (sum na notranje poškodbe ali notranje krvavitve).

 

Priprave na CT preiskavo

Posebne priprave na CT preiskavo niso potrebne. Na preiskavo mora pacient prinesti obstoječo zdravstveno dokumentacijo (na primer predhoden kirurški poseg, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, onkološka obolenja) ter izvide, ki so povezani z obravnavanim zdravstvenim problemom in trenutnim CT slikanjem.

S seboj mora imeti  tudi laboratorijski izvid ledvične funkcije, ki ni starejši od 7 dni, in seznam zdravil, ki jih pacient jemlje.

 

Kako poteka CT slikanje?

Med CT preiskavo se rentgenska cev vrti okoli pacienta, ki leži na preiskovalni mizi. Posname se veliko število rentgenskih posnetkov dela telesa, absorpcijo rentgenskih žarkov pa zaznajo detektorji znotraj cevi. V postopku rentgenskega CT slikanja se rentgenska cev in detektorji zavrtijo za 360°, pri tem pa naredijo okoli tisoč rentgenskih posnetkov. Poseben računalniški program obdeluje zbrane podatke, številne dvodimenzionalne presečne slike računalnik sestavi in pretvori v večdimenzionalno sliko, ta pa razkriva natančen pogled v notranjost telesa.

 

Pridobljene slike imajo precej višjo ločljivost od klasičnih rentgenskih posnetkov, zato lahko zanesljivo razlikujemo med različnimi vrstami tkiv, na primer med mišičnim, maščobnim in kostnim.

 

Za boljše razlikovanje med posameznimi vrstami mehkih tkiv in za prikaz žilnih struktur se pri CT slikanju pogosto uporabljajo kontrastna sredstva, ki se vbrizgajo v žilo. Pri slikanju trebušnih organov pa lahko bolnik kontrastno sredstvo tudi zaužije.

 

Sodobne CT kamere delujejo tako hitro, da lahko preslikajo velik del telesa v samo nekaj sekundah in še hitreje pri majhnih otrocih. Takšna hitrost je koristna za vse bolnike, zlasti za otroke, starejše in kritično bolne, ki med preiskavo težko mirujejo. Nove generacije tako imenovanih multi-slice CT naprav so oblikovane tako, da v samo 300 milisekundah posnamejo do štiri plasti vzorca telesa in v manj kot eni sekundi ustvarijo matrico slike 512 x 512 pikslov. Celoten prsni koš (40 vzorcev plasti, debelih 8 mm) lahko tako posnamejo v slabih desetih sekundah.

 

Bolnik med preiskavo mirno leži na preiskovalni mizi, po potrebi zadrži tudi dihanje. Za otroke je treba prilagoditi tehniko slikanja glede na njihovo velikost in področje preiskovanega dela telesa, da bi zmanjšali prejeto dozo sevanja.

 

CT slikanje: Izgled CT naprave

 

Druge tehnike slikanja, ki uporabljajo CT

Angiografija s pomočjo računalniške tomografije (CTA)

Rentgenska preiskava ožilja z računalniško tomografijo je diagnostična metoda za ugotavljanje bolezenskih sprememb na žilah. Pri preiskavi s CTA angiografijo je prisotno rentgensko sevanje, zato se  bolniku med preiskavo v žilo na roki vbrizga kontrastno sredstvo. S poznejšo računalniško obdelavo je mogoče dobro prikazati bolezensko stanje v žili. CTA angiografija se uporablja pri ugotavljanju vretenastih lokalnih izboklin (anevrizem) v možganih in aorti, pri zožitvi ali zapori arterij na vratu (karotidne arterije), pri prikazovanju nekaterih tumorjev, poškodbah aorte in pljučni emboliji (nagla zamašitev arterij v pljučih).

 

PET/CT

Pri pozitronski emisijski tomografiji (PET) se CT najpogosteje uporablja, kadar odkrivamo obseg in lokacijo rakavih tvorb v organih in tkivih telesa. Rakave celice namreč porabijo več glukoze kot zdrave celice in organi.  telo se vnese radioaktivna snov, vezana na drugo snov, ki je naravno navzoča v telesu, najpogosteje je to glukoza. S slikanjem se prikaže poraba glukoze v organih in tkivih telesa.

 

Pozitronska emisijska tomografija (PET) je oblika slikanja, kjer v telo vnesemo radioaktivno snov, ki se veže na naravno prisotno snov v telesu (v tem primeru na glukozo). Snov lahko zaznamo na sliki in posledično se pokaže, katere celice so posrkale več radioaktivne snovi. Tako lahko ocenimo, katere celice in tvorbe so zdrave ter katere rakave.

 

Najpogosteje se PET/CT preiskava uporablja za ugotavljanje prisotnosti, razširjenosti in učinkovitosti zdravljenja malignih bolezni, za iskanje mesta vnetnega žarišča ter v nevrologiji za opredeljevanje nekaterih vrst demence.

 

SPECT/CT

SPECT ali enofotonska izsevna tomografija izkorišča tehnecijeva jedra Tc99, ki oddajajo fotone točno določenih energij. Detektorji SPECT ali PET kamere zabeležijo večje število različnih projekcij porazdelitve radioaktivnosti v telesu, nato pa z različnimi rekonstrukcijskimi algoritmi ustvarijo tridimenzionalno sliko porazdelitve radioaktivnosti v telesu. Uporablja se za diagnostiko bolnih tkiv, ki jih pokaže vneseno radioaktivno sredstvo.

 

Ali je CT slikanje za nas škodljivo?

Sama preiskava je preprosta in neboleča, vendar je pri CT preiskavi obsevanost bolnika večja kot pri slikanju z rentgenskim aparatom. Med preiskavo naše telo v povprečju prejme toliko ionizirajočega sevanja, kot bi ga sicer dobili v dveh do petih letih življenja. To je sprejemljiva vrednost v primerjavi z diagnostično koristjo, ki jo prinaša preiskava. Nosečnic, razen izjemoma, na CT slikanje ne pošiljajo, ker bi sevanje lahko povzročilo okvare ploda.

 

Morebitni zapleti po preiskavi

CT s kontrastnim sredstvom lahko povzroči neprijetne občutke, kot so slabost, kovinski okus v ustih, občutek tiščanja na vodo in občutek toplote po telesu. Resnejši zapleti, kot so alergije ali poslabšanje delovanja ledvic, so redki. Alergije so največkrat blage (rdečica kože, srbečica), lahko pa se pojavijo tudi težji zapleti, na primer oteklina obraza ali trupa, težko dihanje, astmatični napad, krči, šok. Takšni zapleti se pojavijo zelo redko.

 

Pacientom s slabšim delovanjem ledvic in pacientom s sladkorno boleznijo lahko kontrastno sredstvo dodatno poslabša delovanje ledvic. V teh primerih je pred preiskavo potrebna posebna priprava (z zdravili, pitjem tekočine ali intravenskim dovajanjem tekočine v telo). Zapletom se zdravniki lahko izognejo tako, da pacient na pregled prinese svež laboratorijski izvid ledvične funkcije.

 

Za konec …

Računalniška tomografija je postopek, ki nam omogoča dober vpogled v bolezensko stanje znotraj našega telesa. Res je, da med pregledom bolniki lahko prejmejo razmeroma visoke doze sevanja, vendar te niso takšne, da bi lahko negativno vplivale na naš organizem. Kljub vsemu lečeči zdravnik pred napotitvijo na CT vedno dobro premisli, ali se slikanju s CT lahko izognemo oz. ga je mogoče nadomestiti s kakšno drugo obliko diagnostike (na primer z magnetnoresonančno), pri katerem bolnik ne prejme doze sevanja.


Urška Kužner
Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Radiologija
Radiologija
Diagnostika
Zdravstvo

Radiološki pregledi z rentgenskimi aparati so nepogrešljivi, kadar želimo odkriti vzrok težav in postaviti diagnozo, saj brez njih nimamo dobrega vpogleda v človeško telo.

Magnetna resonanca (MR)
Magnetna resonanca (MR)
Diagnostika
Fizioterapija in ortopedija
Rehabilitacija

Magnetna resonanca (MR ali MRI) je diagnostična preiskava, pri kateri se s pomočjo močnega magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije opravi slikanje delov telesa. Več o MR lahko izveste iz spodnjega članka.

Rentgen in rentgenska preiskava
Rentgen in rentgenska preiskava
Bolezni in obolenja
Diagnostika

Verjetno ste vsaj enkrat v življenju imeli kakšen zlom, zvin, udarec ali bolezen, zaradi katerih je bilo treba opraviti rentgensko slikanje. A strah pred rentgenom je odveč, saj je sevanje minimalno in za človeka (če ni prepogosto) neškodljivo.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×