Kako se spopadamo z aknami?

Akne so ena izmed pogostejših vnetij kože, ki se najpogosteje pojavljajo pri mladostnikih v času pubertete, ko se začnejo izločati spolni hormoni. Zaradi testosterona postanejo žleze lojnice aktivnejše in izločajo večje količine loja. Odprtine foliklov, kjer izraščajo dlake, se zaradi nakopičenih odmrlih celic lahko zamašijo. Pogosto se v teh žlezah lojnicah naseli bakterija, ki spodbudi vnetje, in pojavijo se akne. Ta vrsta aken praviloma izzveni do 25. leta.

Kadar pa nastanku aken botrujejo še drugi vzroki in akne vztrajajo, govorimo o aknah v odraslosti. Pomembno si je zapomniti, da akne niso posledica (ne)čistoče, prav tako niso kozmetična napaka, temveč bolezen kože. Pri pacientih sprožajo hudo stisko, zato je obisk dermatologa priporočljiv čim prej, saj se akne lahko s pravilnimi postopki precej učinkovito obvlada.

Kako postaviti diagnozo aken?

Akne posamezniki hitro opazijo, saj najpogosteje nastanejo na tistih predelih obraza, kjer se nahaja veliko žlez lojnic (čelo, nos, brada), pa tudi na hrbtu, ramenih in prsih, redkeje na nadlakti. Koža je na teh mestih mastna, boleča in se sveti, pojavijo se svetli ali črnikasti komedoni (ogrci), rdeče ali gnojne izbokline, lahko se pojavijo rdeče ali rjave lise, kraste in brazgotine. Akne so lahko blage, zmerne ali izrazite.

Akne so videti kot:

• Komedoni: s prosti očesom jih vidimo kot črne ali bele ogrce na površini kože. Lahko so lahko zaprti ali odprti in z manjšim pritiskom lahko iztisnemo iz njih bel loj.
• Papule:  nastanejo takrat, ko se lasni mešiček vname, poleg njega pa tudi njegova »okolica«. Papula je videti kot rdečkasta, do 5 mm velika bunkica, ki na otip boli. 
• Pustule: se pojavijo, ko vsebina lasnega mešička razpade, v njih pa se nabira gnoj.
• Nodusi: nastanejo, ko se vnamejo globlje plasti lasnega mešička in tkiva ob njem. So zelo boleči, v velikosti graha ali celo lešnika, med seboj pa se vneti nodusi lahko združujejo.
• Abscesi: to so ognojki, ki nastanejo, ko se med seboj združijo papule, pustule ali nodusi. Vsebina se na površino lahko izloči skozi fistule. Ob koncu celjenja vedno nastane brazgotina.

Zdravljenje aken

Kadar opazite zgoraj opisane spremembe na koži, svetujemo obisk zdravnika, saj lahko z napačnim samozdravljenjem akne le še poslabšamo. Zdravnik vas bo po potrebi napotil k dermatologu, če vam ne bo znal pomagati sam. Dermatologa bo zanimalo, kdaj so se akne pojavile, kdaj so bolj izražene oziroma ali kaj dodatno spodbudi njihov nastanek. Vpraša vas lahko tudi, ali so dedne, kakšno prehrano uživate, zelo koristno pa je tudi, da se opravi pregled kože in naredi načrt zdravljenja aken. 

Zdravljenje je po navadi kompleksno in lahko traja dlje časa. Sistemska zdravila lahko povzročijo celo kratkoročno poslabšanje stanja kože, zaradi česar je ta razdražena, izsušena in srbeča. Pri tem je zelo pomembno, da se zdravljenja ne prekine ter upošteva vsa navodila zdravnika oziroma dermatologa. Čim manj se morate dotikati obraza, izogibati se morate stiskanju mozoljev, ter pretiranemu umivanju in čiščenju kože ter močnim mehanskim pilingom, ki kožo dražijo in stanje le še poslabšajo. Zdravljenje aken je vedno individualno, pri nekaterih mleko in mlečni izdelki akne poslabšujejo, medtem ko pri nekomu drugemu prehrana ne igra velike vloge. 

V nadaljevanju članka je opisan potek zdravljenja posameznih vrst aken.

Blage oblike aken

Blage oblike aken zdravniki najprej poskušajo zdraviti s kremami in geli, ki vsebujejo sestavine, kot so antibiotiki, benzoil peroksid, azelainska kislina ter derivati vitamina A. Sredstva se nanaša na prizadete dele kože (kjer so se pojavile akne). Zdravila pomagajo pri zdravljenju tako, da delujejo lokalno, odstranjujejo maščobni sloj s kože, na prizadetih predelih odprejo pore in preprečujejo zapiranje izvodil lasnih mešičkov, obenem pa zmanjšajo število bakterij na koži ter s tem blažijo vnetje. Najpogosteje se lokalno zdravijo komedoni in papule. Rezultati zdravljenja niso vidni takoj, pokažejo se šele po nekaj tednih ali mesecu dni.

Najpogosteje se predpisujejo:

• Benzoil peroksidi: najpogosteje jih predpisujejo pri blagi obliki aken, saj zmanjšajo količino bakterij na površini kože. Lahko pride do suhosti kože, rdečice ali skelenja.
• Topični retinoidi: podobno kot benzoil perokside se tudi retinoide nanaša na prizadet del, v obliki kreme, odmašijo zamašene pore in izboljšajo pretok sebuma. Retinoidi so derivati retinola ali vitamina A. Lahko pride do močnejših stranskih učinkov, poleg suhosti, neprijetne napetosti in pekoče bolečine, tudi do srbečice, skelenja in občutljivosti na svetlobo.
• Azelainska kislina: predpiše se, kadar zgoraj našteti učinkovini ne pomagata ali pa se med njuno uporabo pojavijo neželeni učinki. Priporoča se tudi za kožo, ki je občutljiva na sončno svetlobo.

Pripraviti se moramo tudi na to, da nekatera sredstva povzročijo luščenje kože, rdečico in suho kožo, zato je obvezna nega, ki jo predpiše dermatolog. Kadar se stanje po lokalni terapiji ne izboljša, je potrebno sistemsko zdravljenje.

Hujše oblike aken

Hujše oblike aken (pustule, nodusi, abscesi) se zdravi sistemsko (v obliki tablet), kar pomeni, da se poleg nanašanja zdravila na kožo predpiše tudi oralno zaužitje zdravila. 

Najpogosteje se predpisujejo:

• Kombinirana peroralna kontracepcijska tableta: uravnava moške hormone in s tem zmanjša tvorbo sebuma. Začasni stranski učinki so lahko glavobol, slabost, nihanje razpoloženja in občutljivost prsi, lahko pa pride tudi do povišanega krvnega tlaka. Povezana je tudi s povečanim tveganjem za trombozo.
• Peroralni antibiotiki: zmanjšajo količino bakterij na površini kože in delujejo protivnetno. So v obliki tablet ali tekočine in imajo veliko stranskih učinkov. Ena izmed učinkovin je tetraciklin, ki lahko povzroči občutljivost kože na UV-svetlobo.
• Izotretinoin: zmanjša količino bakterij na površini kože in tvorbo sebuma ter preprečuje zamašitev kanalov žlez lojnic. Lahko ima veliko stranskih učinkov, ki vključujejo ekstremno suhost in razpokanost kože ter ustnic, vnetje ustnic in vek, razdraženost oči, suho nosno sluznico, blago izpadanje las, bolečine v mišicah in sklepih kot tudi krvavenje iz nosu. Nekateri pacienti so poročali tudi o nihanju razpoloženja, depresiji in tesnobi, čeprav ni uradnih raziskav, ki bi to podprle. Praviloma ga zdravniki predpisujejo le takrat, ko ostala zdravila ne učinkujejo.

V zadnjem času se v kombinaciji s sistemskim ali lokalnim zdravljenjem aken, vse več uporablja tudi novejše fizikalne metode zdravljenja, kot sta LED terapija ali lasersko zdravljenje.

Kadar nam zdravnik predpiše zdravila (lokalna ali sistemska), se moramo zavedati, da nobeno ne zagotavlja takojšnjih rezultatov. Pri nanašanju oziroma jemanju zdravila moramo biti dosledni in se ravnati po navodilih, ki jih predpiše zdravnik. Kadar navodil ne upoštevamo, zdravila uporabljamo neredno ali napačno, rezultatov ne moremo pričakovati.

Dnevna rutina pri aknasti koži

Še preden se na obrazu pojavijo kakršne koli nepravilnosti je pomembna redna nega kože. Kadar se pojavijo mozolji, jih moramo pustiti na miru in jih ne stiskati. Pustiti jih moramo, da dozorijo in samodejno počijo.

Kožo negujemo le s preparati, ki so namenjeni težavam, s katerimi se srečujemo. Čistilna sredstva, serume in kreme uporabljamo v skladu s priporočili dermatologa, najpogosteje so to dermokozmetični izdelki. Veliko dermatologov zagovarja dvojno čiščenje obraza (tj. dvostopenjsko, najprej z oljnim čistilcem, nato z nežnim čistilcem na vodni osnovi, ki ne vsebuje alkohola, mentola ali drugih agresivnih snovi). Priporoča se tudi vlaženje kože, še posebej, če akne zdravimo topikalno ali peroralno, da koža ne dehidrira in ni suha. 

Zaželene lastnosti so, da so brez mil in olj, vsebujejo nekomedogene sestavine (ne vsebujejo sestavin, ki mašijo pore), ter so zasnovani na vodni osnovi. Po drugi strani so hipoalergeni in vsebujejo le blaga sredstva za odstranjevanje nečistoč ter odvečnega sebuma.

Pazimo, da se čim bolj izogibamo stvarem, ki akne lahko poslabšajo (geli za lase, katrani, strojna olja, trda in dražeča oblačila) ter se ustrezno zaščitimo pred soncem. Tudi kadar ne jemljemo zdravil proti aknam, je dnevna zaščita z visokim zaščitnim faktorjem nujna, če želimo ohraniti zdravo in lepo kožo.

Pravilna prehrana

Glede prehrane so mnenja dermatologov deljena, nekateri poudarjajo genetski vidik, drugi hormone, spet tretji trdijo, da nastanek aken lahko sproži tudi nepravilna prehrana. Kljub vsemu ni odveč, da, kadar akne že zdravimo lokalno oziroma sistemsko, namenimo izbiri prehrane nekaj več pozornosti. Dobro je, da se izogibamo hrani z visokim glikemičnim indeksom (bel kruh, sladkor, ocvrta hrana, sladke in gazirane pijače, pekovski in mlečni izdelki ter čokolada). Poleg tega preverimo še, da naš obrok vsebuje:

• antioksidante (zelenjavo in sadje, ki sta polna vitaminov A, C, E ter in selena);
• nenasičene maščobne kisline (hrano, bogato z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, na primer – ribe, oreščki);
• polifenole (najdemo jih le v rastlinah, preprečujejo oksidativni stres v telesu, najbolj znani so antociani, kurkum in resveratrol);
• polnozrnata živila.

Pravilna prehrana tako preprečuje hiter dvig sladkorja v krvi, zaradi česar prihaja do manj vnetnih procesov. Nepravilna prehrana prav tako povečuje proizvodnjo hormonov, ki stimulirajo proizvodnjo in izločanje sebuma iz žlez lojnic. Pri nekaterih pacientih z aknami prehrana na poslabšanje ali izboljšanje nima vpliva, a kljub vsemu ni odveč poskusiti. Le tako naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje.

Ne verjemite vsemu, kar preberete

Dejstvo je, da akne niso le lepotna težava, saj lahko posameznikovo duševno zdravje zaradi aken zelo trpi. Prav tako niso nedolžne, saj z neprimerno nego, praskanjem in stiskanjem puščajo brazgotine. Zelo pomembno je, da se zdravljenja aken lotimo v posvetu z osebnim zdravnikom ali izbranim dermatologom, saj je zdravljenje aken individualen proces, bodisi gre za lokalno, bodisi za sistemsko zdravljenje, kar je nekomu pomagalo pri boju z aknami, ni nujno, da bo tudi nam. Zato po forumih ne sprašujmo po čudežnem zdravilu proti aknam, temveč raje poslušajmo specialiste, ki bodo zdravljenje prilagodili vsakemu od nas.