Koža je največji človeški organ, ki je ves čas izpostavljen zunanjim in notranjim dejavnikom. Zato ni čudno, da veliko večino ljudi prizadenejo kožne nepravilnosti, pri katerih potrebujejo pomoč dermatologa. Redni pregledi pri dermatologu so pomembni predvsem zaradi preprečevanja in zmanjšanja pojavljanja kožnih bolezni ter njihovega zgodnjega odkrivanja. Kdaj je potreben dermatološki pregled in katere težave so najpogostejše, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

 

Bolje preprečiti kot zdraviti

 

Preden opazimo spremembe na koži, dermatologi svetujejo preventivne preglede kože. Pri tem lahko veliko naredimo sami. Priporočljivo je redno pregledovanje znamenj in izrastkov na koži, posebno pozornost pa moramo nameniti tudi nepravilnim lezijam, ki rastejo ali se spreminjajo.

 

Obenem je zelo pomembno, da kožo tudi ustrezno zaščitimo pred opeklinami. Vse več dermatologov zagovarja vsakodnevno uporabo zaščitne sončne kreme (vsaj obraza), ki naj bo prilagojena trenutnim vremenskim pogojem.

 

Dermatologi tako svetujejo, da kadar opazimo novo pigmentno spremembo nepravilne oblike, drugačno površino kot običajno, atipično znamenje, lusko, ki se občasno odlušči in znova nastane, je priporočljivo obiskati dermatologa.

 

 

Kdaj prvič k dermatologu?

 

Za nego kože lahko veliko storimo tudi sami. Zdravo kožo lahko vzdržujemo tako, da uživamo zdravo prehrano, popijemo dovolj tekočine vsak dan, se redno gibamo, uporabljamo zaščito proti soncu in kožo negujemo s pripravki, ki so zanjo primerni. 

 

Pa vendar preventiva vedno ne zadošča. Kožo lahko kljub vsemu izpostavimo negativnim dejavnikom, velik vpliv ima lahko tudi genetika. Kadar opazimo spremembe na koži, imamo težave z njo (kožne bolezni) ali pa se koža zaradi različnih vzrokov poškoduje, je čas za obisk dermatologa.

 

Dermatologi danes diagnosticirajo in zdravijo že več kot 3000 različnih bolezni, med njimi najdemo kožnega raka, alergijske in reaktivne kožne bolezni, bakterijske, virusne, parazitske, glivične in kožne bolezni. Obenem so specializirani za različne motnje pigmentacij, avtoimunske bolezni vezivnega tkiva in podobno. 

 

Poleg klinične dermatologije ljudje obiščejo dermatologa tudi zaradi estetske medicine, kar zajema pomlajevanje in izboljšanje videza obraza ter telesa. Pri tem se največkrat vbrizgavajo botoks in druga polnila, obenem pa uporabljajo še tretmaji, kot so kemični piling, mezoterapija, laserske terapije, nekirurški lifting, različni medicinski pripomočki v namen pomlajevanja in izboljšanja videza kože, resorbilne niti ter estetsko odstranjevanje kožnih sprememb in izrastkov. 

 

 

Pigmentne spremembe na koži

 

Pigmentne spremembe na koži, ki jim rečemo tudi melazme, se pri posameznikih razlikujejo. Melazme so pogosto posledica neuporabe kreme z visokim zaščitnim faktorjem, lahko pa se pojavijo tudi pri hormonskem neravnovesju (denimo v nosečnosti ali ob jemanju kontracepcije). Navadno so videti kot rjavkaste lise, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu. So ena najpogostejših hiperpigmentacij, lise pa so lahko različno velike, od najmanjših do takšnih, ki zajemajo precejšen del obraza. Kadar nastanejo v nosečnosti, lahko po porodu zbledijo, ni pa nujno.

 

Pri odstranjevanju melazme se priporočajo različni belilni serumi ali kreme (denimo tretinoin), kisline in kislinski pilingi ter laser. Vsekakor je priporočljiv obisk dermatologa, saj nam bo znal najbolje svetovati glede na vrsto melazme in tip kože. Sami z eksperimentiranjem lahko povzročimo dodatno škodo ali pa pripravki nimajo takšnega učinka, kot bi si želeli.

 

Poleg melazme so pogoste pigmentne spremembe na koži starostne pege. To so ovalne lise, ki se pojavijo predvsem na rokah, pogosto pa tudi po obrazu in golenih, torej na predelih telesa, ki so bili najbolj izpostavljeni soncu. Pojavijo se pri ljudeh srednjih let ali pri starostnikih. Pege so praviloma gladke in ne izstopajo od površine kože, lahko pa so tudi hrapave ter se iz njih razvijejo rjavkaste bradavičaste tvorbe.

 

V nekaterih primerih se lahko na starostnih pegah pojavi tudi kožni rak, zato je pregledovanje nujno. Pege se lahko odstranijo na več načinov. Poleg belilnih krem se lahko tudi zamrznejo s tekočim dušikom ali odstranjujejo z laserjem. Vsekakor bo o tem največ vedel dermatolog, ki vam bo med dermatološkim pregledom primerno svetoval.

 

Kvasovke lahko povzročijo drobne rjavkaste lise po vratu, hrbtu in ramenih. Na teh predelih se glive preveč namnožijo in pride do blagega vnetja.

 

 

Sumljiva kožna znamenja

Med spremembe na koži uvrščamo tudi sumljiva kožna znamenja. Pozorni moramo biti na znamenja, ki:

  •  spreminjajo velikost, barvo in obliko
  • so videti popolnoma drugačna od drugih – so nesimetrična ali imajo neenakomerne robove
  • so na otip hrapava ali luskasta
  • so večbarvna
  • srbijo, krvavijo ali izločajo drugo snov
  • so bisernega videza ali pa so videti kot rana, ki se ne zaceli

 

V tem primeru lahko pride do melanoma, karcinoma ali keratoze. Zato ob sumljivih znamenjih takoj obiščite dermatologa ali zdravnika, da odredi zdravljenje.

 

Kožne bolezni

 

Akne (lat. acne vulgaris) so ena najpogostejših bolezni kože, ki se pojavlja pri obeh spolih in ob začetku pubertete prizadene skoraj 80 odstotkov mladostnikov. Nekje do 25. leta praviloma izzvenijo, lahko pa ostanejo tudi dlje, predvsem pri ženskah. Pri večini oseb se pojavijo na obrazu, pogoste so tudi na hrbtu in prsih, manj pogosto pa so vidne tudi na vratu, ramenih ter nadlaktih. Bolezen se kaže kot beli in črni ogrci (odprti in zaprti komedoni), rožnate bunčice (papule) ter gnojne vezikule (pustule). Veliko najstnikov najprej prizadenejo v blagi obliki s posameznimi papulami, komedoni, lahko pa pride do hudih oblik z močnim vnetjem, pordelo in otrdelo kožo s podkožnimi vozliči, cistami ter abscesi. Ob nepravilnem zdravljenju in stiskanju lahko pride do brazgotin, ki pomembno vplivajo na samopodobo. Vzrokov za nastanek je več, diagnozo in zdravljenje naj predpiše dermatolog.

 

Herpes je okužba z virusom herpesa simpleks tipa 1 (HSV-1). Ko pride do izbruha, se kažejo kot mehurjasti izpuščaji, napolnjeni s tekočino, ki na začetku zelo srbijo. Pri večini ljudi imunski sistem razvije protitelesa in okužbo omeji, pri nekaterih pa se herpes ne pojavi le omejeno na ustnici ali nosu, ampak tudi na koži ali se razširi po širšem pasu kože. Takrat nastanejo boleče razjede in vneta koža, ki zelo boli. V teh primerih ne pomagajo več le lekarniški pripravki, temveč je potreben obisk specialista, ki predpiše potrebno zdravljenje.

 

Rozacea je kronična kožna bolezen, pri kateri je nega koža skrajno previdna in nežna, saj mora biti prilagojena izjemno občutljivi koži. Kaže se z močno rdečico na obrazu, obvezno pa se je pri zdravljenju treba posvetovati z dermatologom, saj sami lahko naredimo več škode kot koristi. 

 

Dermatitis je vnetje kože, pri čemer gre za izsušeno, srbečo, pordelo in oteklo kožo z izpuščaji. Posledice na koži po kratkotrajnem dermatitisu so manjši mehurčki ali bunčice, pri dolgotrajnem pa se razvijejo ploščate papule oziroma lihenacije.  

 

Luskavica je pogosta kronična vnetna bolezen, ki prizadene velik del kože in je na pogled neprijetna. O njej smo že pisali. Prav tako ni dobro, da se zdravljenja lotimo sami, ampak se o njem posvetujmo z dermatologom.

 

Vitiligo je bolezensko stanje kože, ki spada med najbolj trdovratne hiperpigmentacije. Pri tej bolezni postopoma odmirajo melanociti, ki tvorijo pigment melanin, in na telesu se pojavijo omejene bele lise, ki zajemajo različno veliko površino kože. Trenutno je vitiligo razumljen kot avtoimunska bolezen, zdravljenje pa ni preprosto. Lokalno se za zdravljenje uporabljajo kortikosteroidi, sevanje z UVB-žarki in podobno. Sami lahko veliko prispevamo k stanju kože brez opeklin s tem, da uporabljamo zaščitno kremo, zdravljenje pa bo predpisal dermatolog.

 

Impetigo je gnojna okužba vrhnjega dela kože, ki se kaže v obliki razjed, mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telese ter na ljudi, ki so bili v bližnjem stiku z obolelim. Bolezen povzročajo stafilokoki. Pogosteje se pojavlja na mestih, kjer je koža že bila predhodno poškodovana (na primer praske, piki žuželk, manjše rane).

 

 

Poškodbe kože

 

Najpogostejša poškodba kože je porjavelost kože po sončenju, saj v tem primeru UVA- in UVB-žarki poškodujejo površino kože, ki se zaradi tega hitreje stara. Takšnim poškodbam rečemo tudi fotopoškodbe, saj sonce razgrajuje kolagen (UVA-žarki), koža pa se hitreje in prezgodaj postara. Če želimo fotopoškodbe upočasniti, je nujna kakovostna zaščita izpostavljenih delov kože z visoko zaščito proti UVA- in UVB-žarkom. Pomembna je tudi nega kože.

 

Brazgotine in strije so lahko posledica poškodb, opeklin, operacij ali bolezenskih vnetij. Pri obravnavi motečih brazgotin ali strij mora dermatolog najprej oceniti njihovo starost, obsežnost in barvo, nato pa  glede na vse dejavnike načrtovati primerno rešitev za izboljšanje njihovega videza.

 

Poškodbe kože so tudi različne opekline ali rane, vse, kar mehansko poškoduje kožo. Paziti je treba, da ne prihaja do kroničnih ran, ki lahko nastanejo zaradi okužb ali drugih dejavnikov, ki zavirajo celjenje. Med kronične rane prištevamo diabetične razjede, preležanine, rane, ki nastanejo zaradi hudih poškodb, venske razjede, okužbe mehkih tkiv in podobno. Ustrezna oskrba rane je zelo pomembna, saj je treba doseči celjenje kože. Pri tem nam lahko svetujejo dermatologi ali pa se obrnemo na zdravnika, ki nam bo svetoval ustreznega specialista.

 

 

Kako poteka dermatološki pregled?

 

K dermatologu se lahko odpravimo samoplačniško ali pri zdravniku zaprosimo za napotnico na dermatološki pregled. Zdravnik bo presodil, kako nujno potrebujemo napotnico in ali jo sploh potrebujemo, saj vse dermatološke storitve ne krije zdravstveno zavarovanje (pomlajevanje kože, estetski posegi in podobno). 

 

V ambulanti se z dermatologom najprej pogovorimo o vzroku težave. Natančno mu moramo opisati, kdaj so se težave prvič pojavile in na katerem predelu telesa. Prav tako bo dermatologa zanimalo, ali se težave širijo in kako, ali srbijo, bolijo, morda pečejo in ali smo ta del kože kdaj že ranili oziroma je bil opazen izcedek. V primeru, da želimo estetsko izboljšavo, pridemo na pregled brez ličil.

 

Dermatologa seznanimo tudi z morebitnim predhodnim zdravljenjem in mu povemo, ali sami uporabljamo določena mazila, zdravila, kozmetiko. Pomembno je omeniti tudi, ali se sočasno zdravimo zaradi kakšnih drugih bolezni in kakšna terapija nam je bila predpisana. Opišemo lahko tudi življenjski slog (ali smo pod stresom, kaj jemo, kako se gibamo).

 

V naslednjem koraku dermatolog pregleda problematičen del telesa oziroma opravi preventivni pregled, če težav nimamo. Kako obširen je pregled, je odvisno od težav, zaradi katerih obiščemo dermatologa. Včasih lahko dermatolog diagnozo postavi takoj, sem ter tja  pa so potrebne tudi dodatne preiskave. Dermatolog vzame vzorec kože oziroma izrastka in ga pošlje v laboratorij. Pozneje vas bo seznanil z izvidi in skupaj bosta sestavila načrt zdravljenja.

 

V primeru estetske storitve je dobro, da se predhodno pri dermatologu pozanimamo, ali je za določen poseg oziroma tretma potrebna predpriprava. Na primer pri merjenju poškodbe kože je treba očistiti obraz vsaj dve uri pred prihodom k dermatologu. Določeni posegi lahko pustijo začasne reakcije (luščenje ali rdečica kože) in je zato treba upoštevati navodila dermatologa (na primer izogibanje močnemu soncu), da ne povzročimo nepotrebnih poškodb.

 

 

Pomembnost pregledov pri dermatologu

 

Kot vidimo, je zelo pomembno spremljati stanje svoje kože. Dermatolog nam lahko pomaga pri pomlajevanju kože s tem, da na obrazu in drugih delih telesa izvaja tretmaje, ki preprečujejo staranje.

 

Po drugi strani pa je dobro dermatologom pokazati znamenja ali izpuščaje, ki izstopajo od drugih in za katere lahko strokovno presodi, da so potencialno nevarna. Kožnih bolezni ali stanj nikar ne zdravimo sami. Raje poiščimo nasvet strokovnjaka in ohranimo kožo zdravo ter lepo.


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Zakaj nastanejo akne?
Zakaj nastanejo akne?
Dermatologija

Z aknami ali pogovorno mozolji smo se verjetno že vsi srečali. Čeprav so najpogostejša težava mladostnikov, lahko akne nastopijo v vseh obdobjih našega življenja. Zakaj akne nastanejo in kakšne oblike aken poznamo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Dermatologija: Vse, kar moram vedeti

Koža s staranjem postaja vse bolj občutljiva in dovzetna za različne spremembe ter poškodbe. Več o dermatologiji, medicinski vedi, ki je osredotočena na diagnostiko in zdravljenje bolezni ter stanj, povezanih s kožo, v spodnjem članku.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×