Atopijski dermatitis je kronično vnetje zgornje plasti kože, ki potrebuje diagnozo in oskrbo zdravnika dermatologa. O atopijskem dermatitisu je za Čakalnedobe.si spregovorila Tamara Levičnik, dr. med. spec., dermatovenerologinja, ki opravlja redne preglede v ambulanti Althea, v Centru Zdravja in Harmonije, v Lescah in v Ambulanti Zdravje AS v Ljubljani.

 

Kaj je atopijski dermatitis in kateri so najpogostejši simptomi?

Atopijski dermatitis je kronično, srbeče vnetje zgornjih plasti kože, ki se pojavlja v vseh starostih. Najpogosteje ga imajo otroci.

 

Dr. Levičnik opiše atopijski dermatitis: »Značilna znaka bolezni sta suha koža in srbenje. Zaradi pomanjkanja določenih zaščitnih maščob se s povrhnje plasti kože izgublja velika količina vode. Posledica izgube vode pa je razlog, da koža postane zelo suha in da je sposobnost njene samoobrambe občutno zmanjšana.«

 

Koža bolnikov je tako zelo občutljiva za različne okužbe. Stanje dodatno poslabša prisotnost bakterij, glivic in kvasovk, ki privedejo do sekundarne okužbe ran. Izrazito praskanje in drgnjenje kože pa še poslabša vnetje, ki je značilno za to bolezen.

 

»Za otroka s hudo obliko atopijskega dermatitisa so značilne neprespane noči, zjutraj pa krvave rjuhe, saj se zaradi srbenja običajno praska do krvi. Odvisno od starosti otroka se vnetje kože pojavlja na značilnih mestih,« razloži zdravnica Tamara.

Pojavnost atopijskega dermatitisa je:

  • pri dojenčkih na licih, vratnih pregibih, zapestjih,
  • pri starejših otrocih in odraslih predvsem v večjih pregibih: kolenski, komolčni, zapestja.

 

Atopijski dermatitis: Kje se najpogosteje pojavi na človeškem telesu?

 

Vzroki za nastanek in dednost bolezni

Dr. Levičnik pove, da beseda atopičen označuje skupino bolezni, za katere je značilna dedna nagnjenost k preobčutljivosti na snovi, ki običajno ne povzročajo imunskih reakcij.

 

»Atopik je oseba, ki ima značilno povečano količino protiteles razreda IgE v krvi, pri tem ni pomembno, ali je klinično zdrav in/ali ima simptome alergijske bolezni. Pri večini bolnikov lahko z anamnezo ugotovimo, da imajo krvni sorodniki alergijske bolezni, npr.: podobne kožne spremembe, koprivnico, seneni nahod, bronhialno astmo,« pojasni zdravnica.

 

Kdaj je treba poiskati pomoč zdravnika dermatologa?

Dr. Tamara Levičnik svetuje obisk osebnega zdravnika ali pediatra, ko so prisotne blage oblike bolezni. V primerih, ko so vnete manjše površine kože, je potrebna blaga oblika terapije. Levičnik pojasni: »Nasprotno, če je prizadeta večja površina kože, če gre za težje oblike bolezni, je potrebno zdravljenje s strani specialista dermatovenerologa.«

 

Kako zdravimo to bolezen, kako poteka pregled zdravnika?

Diagnoze atopijskega dermatitisa ni preprosto postaviti, saj ne obstaja test, ki bi lahko takoj potrdil sum na bolezen. Še bolj zapleteno je ugotavljanje vzroka bolezni.

 

»Tako kot pri vseh drugih otroških boleznih je najpomembnejši zelo natančen pogovor z otrokovimi starši, saj že na podlagi teh podatkov večkrat z veliko verjetnostjo posumimo, da gre za atopijski dermatitis. Razgovoru sledi obsežen klinični pregled. Zdravniki postavimo diagnozo obolelosti na podlagi klinične slike oz. rdečice, krast, opraskanin in suhe kože. Potem se opravijo krvni testi, s katerimi merimo povišanost IgE – protiteles, ter alergijski vbodni testi na notranjih straneh podlahti. Ti namreč izrazijo alergično reakcijo na določene alergene, ki se jih je potem treba izogibati, ker so povzročitelji izbruha ekcemov in rdečice,« razloži zdravnica Tamara.

 

Atopijski dermatitis: Kako si lahko pomagamo in kako nam lahko pomagajo specialisti?

 

Zdravljenje atopičnega dermatitisa je vseživljenjsko, saj je bolezen kronična. Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo pozdraviti, lahko pa z njimi pomembno omilimo neprijetne znake. Zdravnica Tamara zaključi: »Cilj zdravljenja je omogočiti bolniku kakovostno življenje brez srbeža s čim manj spremembami na koži. Sodobna terapija mora biti varna in učinkovita, bolniku mora omogočiti življenje brez srbeža in s čim manj kožnimi spremembami.«


Ana Šuligoj, novinarka
Novinarka, ki jo zanimajo ljudje, njihove zgodbe in dejstva. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Alergijske reakcije in alergije

V članku vam predstavljamo kaj so alergije, alergične reakcije in alergeni, predvsem pa kakšne metode zdravljenja poznamo in kako si lahko pomagamo, če smo tudi sami dovzetni za alergije.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×