Luskavica (lat. psoriasis vulgaris) je kronična avtoimunska vnetna sprememba kože. Kaže se z žarišči zadebeljene, vnete in pordele kože, ki se lušči. Luskavica je videti neprijetno, vendar ni prenosljiva s človeka na človeka.

 

Za luskavico trpi nekje dva do tri odstotke svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da je precej pogosta bolezen. V Sloveniji je trenutno obolelih okoli 40.000 ljudi.

 

Zakaj nastane luskavica?

Vzroki za nastanek luskavice niso povsem znani. Ker je dejavnikov, ki pripomorejo k izbruhu bolezni veliko, jo uvrščamo med poligenske in multifaktorsko povzročene bolezni. Določene raziskave so potrdile genetsko predispozicijo za nastanek bolezni, vendar zdravniki izbruha še vedno ne zmorejo napovedati. Kadar ima luskavico eden od staršev, obstaja 30-% tveganje, da otrok razvije isto bolezen, kadar jo imata oče in mati, pa kar 70-odstotno. H genetskim dejavnikom pomembno prispevajo tudi dejavniki okolja, kot so okužba (najpogosteje s streptokokom), nekatera zdravila, alkohol, psihični stres, poškodba ali druga draženja kože

 

Luskavica nastane, ko bele krvničke (limfociti T) napadejo zdrave kožne celice in povzročijo, da se te hitreje premikajo proti površini. Zorenje povrhnjice (epidermopoeza) pri zdravem človeku traja približno 28 dni, pri bolniku z luskavico pa le tri do pet dni. Ker se celice tako hitro množijo, pride do zadebelitve povrhnjice in njene rožene plasti. Ker ni časa, da bi se roževina naredila do konca in potem počasi nezaznavno luščila, se lušči v velikih skupkih.

 

Pojav vidimo kot prepoznavne luske, ki se jim pogosto pridruži vnetje s srbečico in bolečino. Najpogosteje prizadene kožo komolcev, kolen, ledvenega predela, lasišča in nohte. Obseg prizadetosti delov telesa je pogosto različen, lahko prizadene manjši predel kože ali pa skoraj celotno površino. 

 

Luskavica traja vse življenje, z občasnimi različno dolgimi obdobji izboljšanja. Najpogosteje se pokaže v dveh starostnih obdobjih: med 16. in 22. letom starosti (tip 1) ali med 56. in 60. letom starosti (tip 2), med spoloma enako. Luskavica tipa 1 se načeloma pojavlja v družinah in je močno gensko pogojena, medtem ko je luskavica tipa 2 manj.

 

 

Vrste luskavice

Kronična luskavica ali luskavica s plaki (psoriasis vulgaris) je najpogostejša klinična oblika bolezni, za njo trpi kar 80 do 90 odstotkov bolnikov z luskavico. Lahko se pojavi kjerkoli na telesu, kaže pa se v obliki simetričnih, rožnato obarvanih zadebeljenih luskah, ki pokrivajo kožo na kolenih, komolcih, zadnjici in lasišču. Zelo redko se pojavi na obrazu. Veliko bolnikov na obolelem področju kože čuti neprijeten srbež ali pekoč občutek.

 

Kapljična oblika luskavice (psoriasis guttata) je druga najpogostejša oblika bolezni, kise pogosteje pojavlja pri mlajših in se kaže kot drobne luščeče se bunčice na trupu. Pogosto se pojavi kot prvi izbruh luskavice zaradi streptokokne okužbe. Luščenje bunčic je manj izrazito kot luščenje lusk pri zgornji luskavici. Kapljična oblika lahko sčasoma izgine, lahko pa se razvije v kronično obliko.

 

Pustulozna luskavica (psoriasis pustulosa) je oblika luskavice, za katero so značilne drobne gnojne bunčice, ki so lahko lokalizirane ali razširjene oblike. Gnojenje ni posledica okužbe, največkrat prizadene dlani in podplate.

 

Inverzna luskavica (psoriasis inversa) je oblika luskavice, ki je redkejša in prizadene velike kožne gube, vnetne spremembe se pojavijo v pregibih sklepov, na predelu spolovila, zadnjice, pod trebuhom, pazduhami in pod dojkami pri ženskah. Pomembna dejavnika pri nastanku sta drgnjenje ene površine kože ob drugo in vlažnost kožnih gub. Koža se ne lušči, na njej nastanejo svetleči plaki, bolniki pa občutijo srbež ali pekoč občutek.

 

 

Eritrodermična luskavica (psoriasis erythrodermica) je redka, a zelo resna oblika luskavice. Najpogosteje nastane kot kronična oblika, plaki pa se razširijo na veliko površino kože, ki postane pordela, zadebeljena in se grobo lušči. Bolnik pri tej obliki luskavice izgublja toploto, vodo in elektrolite, zato tovrstna oblika zahteva zdravljenje v bolnišnici.

 

Luskavica nohtov (psoriasis unguium) je pogosto pridružena ostalim oblikam luskavice. Kaže se kot pikčaste vdolbinice v nohtih, ponekod noht odstopa od podlage, lahko je tudi zadebeljen. Ima jo med 15 do 50 odstotkov bolnikov z luskavico.

 

Luskavični artritis (psoriasis arthropatica) je revmatično vnetje sklepov, ki se pojavi predvsem pri bolnikih s težjim potekom bolezni (20 odstotkov). Najpogosteje prizadene sklepe prstov rok in stopal, ni pa nujno, lahko prizadene tudi sklepe hrbtenice. Kadar napreduje hitro, lahko pride tudi do invalidnosti.

 

Zdravljenje luskavice

Luskavica velja za neozdravljivo bolezen, lahko pa se zdravijo izbruhi izpuščajev. Pri vsakem bolniku zdravljenje poteka individualno. Kadar je prizadet manjši del kože in je pri bolniku izražena blažja oblika bolezni, se luskavica lahko zdravi lokalno, to pomeni s pomočjo mazil, tekočin ali krem, obenem pa se bolniku svetuje, da se čim bolj izogiba poslabševalnim dejavnikom. Mazila, ki se jih nanaša na kožo, tako zaščitijo kožo in topijo luske, obenem pa pomirijo vnetja ter negujejo poškodovano kožo.

 

Glukokortikosteroidi in vitamin D

Poleg lokalnega zdravljenja nam lahko dermatolog predpiše zdravilo glukokortikosteroid, ki zmanjša imunski in vnetni odgovor ter pomnoži celice povrhnjice. Deluje tako, da lajša vnetje in omogoči hitro izboljšanje simptomov. Pri uporabi glukokortikosteroidov je potrebna pazljivost, saj dolgotrajna uporaba in pretirano nanašanje lahko tanjšata ter dražita kožo. Kot lokalno terapijo poleg glukokortikosteroidov lahko zdravniki predpišejo tudi derivate vitamina D in keratolitike.

 

Zdravila, ki vsebujejo derivate vitamina D, se uporabljajo za zdravljenje blage do zmerne luskavice, saj zavirajo zadebelitev povrhnjice. Ker učinek ni takojšen, se pogosto kombinirajo z lokalnimi kortikosteroidi. Keratolitiki so pripravki s salicilno kislino, ki odstrani luske na površini. To omogoča, da ostale zdravilne učinkovine prodrejo v kožo.

 

 

Luskavica in UV-žarki

Kadar odzivnost zdravljenja ni dovolj dobra ali se kljub temu bolezen še slabša, zdravniki lahko poskusijo z metodo obsevanja z UV-žarki. Težava pri obsevanju kože je ta, da se poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Za obsevanje se uporabljata dve metodi, PUVA in ozkopasovno obsevanje. Pri metodi PUVA bolnik prejme fotosenzibilizator, nato pa se ga obseva z UVA-žarki. Druga metoda je ozkopasovno obsevanje, kjer se kožo obseva z UVB-žarki.

 

Če nobena od navedenih metod ni učinkovita, se preide na sistemsko zdravljenje bolnika. Tovrstno zdravljenje obsega zdravila v obliki tablet ali injekcij, uporabljajo pa se metotreksat, ciklosporin A, acetitrom in retinoidi, ki delujejo protivnetno. Zelo pomembno je, da ženska v času sistemskega zdravljenja ne zanosi, saj zdravila lahko vplivajo na plod.

 

Biološka zdravila

Kadar zdravljenje z zgoraj naštetimi metodami ni učinkovito ali pa je pri bolniku prizadeta velika površina kože, je možno zdravljenje z biološkimi zdravili, ki so najmočnejše orožje v boju z luskavico. Biološka zdravila so po zgradbi beljakovine, vbrizgavajo se v obliki podkožnih injekcij, ki jih zdravnik bolniku daje v različnih časovnih razmikih. Biološka zdravila zelo ozko in specifično posegajo v delovanje imunskega sistema, to pomeni, da specifično delujejo le na vnetne dejavnike, ki sodelujejo pri razvoju luskavice in ne učinkujejo na ostala tkiva. Biološka zdravila, ki se največkrat uporabljajo, so mononuklearna protitelesa, uporabljajo pa se tudi zdravila iz skupine zaviralcev dejavnikov tumorske nekroze.

 

 

Nega kože in luskavica

Zelo pomembno je, da bolniki ustrezno negujejo svojo kožo, tako v obdobju izbruha kot v obdobjih izboljšanja stanja kože. Priporočata se stalna uporaba negovalnih mazil večkrat dnevno in kratko tuširanje z neagresivnimi mili. Koža je zaradi tega bolje zaščitena, elastična in ohranja svojo naravno mikrobno floro. Zelo priporočljive so tudi oljne kopeli.

 

Poleg mazil je pomembna tudi prehrana. Potrebno se je izogibati prevelikemu vnosu alkohola, pa tudi tobaka, saj kajenje povzroča možnost nastanka kroničnih sprememb. Priporoča se prehrano z veliko vitamini in minerali ter omega-3 maščobnimi kislinami. Ne nazadnje pa se spremembe pogosteje pojavijo takrat, kadar so posamezniki pod večjo stresno obremenitvijo, zato se svetuje zdrav način življenja z veliko gibanja in učenja dobrih strategij za soočanje s stresom.

 

Luskavica je bolezen, ki bolnika močno prizadene. Poleg tega, da ima vsakodnevno ogromno skrbi z nego svoje kože, veliko bolnikov zaradi videza svoje kože doživi nerazumevanje s strani okolice. Ljudje se pogosto izogibajo druženju z bolniki, ki imajo luskavico, saj o bolezni niso poučeni in menijo, da je ta prenosljiva. Kadar je luskavica izrazito vidna, lahko močno vpliva na samopodobo bolnika, ki se začne izogibati stikom z drugimi. Zelo pomembno je, da jim ostali družinski člani ali prijatelji nudimo podporo, kadar jo potrebujejo.

 


Urška Kužner
Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Alergične reakcije in alergije

V članku vam predstavljamo kaj so alergije, alergične reakcije in alergeni, predvsem pa kakšne metode zdravljenja poznamo in kako si lahko pomagamo, če smo tudi sami dovzetni za alergije.

Atopijski dermatitis: Kako živeti z njim?

Atopijski dermatitis je kronično vnetje zgornje plasti kože, ki potrebuje diagnozo in oskrbo zdravnika dermatologa. O atopijskem dermatitisu je spregovorila Tamara Levičnik, dr. med. spec., dermatovenerologinja.

Kozmetika in kozmetični izdelki: Zavezniki ali sovražniki?

Za Čakalnedobe.si je o kozmetiki in uporabi kozmetičnih produktov spregovorila Tamara Levičnik, dr. med. spec., dermatovenerologinja.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×