Luskavica

Koža je največji človeški organ, ščiti nas pred vplivi iz okolja in nam omogoča komuniciranje z okolico. Kako pomembna je koža, vidimo šele, ko nastopijo težave. Luskavica (lat. psoriasis vulgaris) je kronična avtoimunska vnetna sprememba kože. Kaže se z žarišči zadebeljene, vnete in pordele kože, ki se lušči. Luskavica je videti neprijetno, vendar ni prenosljiva s človeka na človeka in ni nalezljiva, kot nekateri zmotno mislijo.

Zakaj nastane luskavica?

Vzroki za nastanek luskavice niso povsem znani. Ker je dejavnikov, ki pripomorejo k izbruhu bolezni veliko, jo uvrščamo med poligenske in multifaktorsko povzročene bolezni, vzroki zanjo pa so genetski, imunski ter okoljski. 

Genetika ima pri nastanku luskavice pomembno vlogo, vendar izbruha ne znajo napovedati. Kadar ima luskavico eden od staršev, obstaja 30-odstotno tveganje, da otrok razvije isto bolezen, kadar jo imata oče in mati, pa kar 70-odstotno. H genetskim dejavnikom pomembno prispevajo tudi dejavniki okolja, kot so okužba (najpogosteje s streptokokom), okužba s HIV-om, nekatera zdravila (na primer inhibitorjev angiotenzinske konvertaze, blokatorjev receptorjev beta, litija, antimalarikov, nesteroidnih antirevmatikov), alkohol, psihični stres, poškodba ali druga draženja kože.

Med ključnimi dejavniki za nastanek luskavice je tudi pretirano dejaven imunski sistem. Luskavica nastane, ko bele krvničke (limfociti T) napadejo zdrave kožne celice in povzročijo, da se te hitreje premikajo proti površini. Po domače povedano, naš imunski sistem napade zdrave kožne celice na enak način, kot bi se branil pred okužbo. Zorenje povrhnjice pri zdravem človeku traja približno 28 dni, pri bolniku z luskavico pa le tri do pet dni. Ker se celice tako hitro množijo, pride do zadebelitve povrhnjice in njene rožene plasti. Ker ni časa, da bi se roževina naredila do konca in potem počasi nezaznavno luščila, se lušči v velikih skupkih.

Pojav vidimo kot prepoznavne luske, ki se jim pogosto pridruži vnetje s srbečico in bolečino. Najpogosteje prizadene kožo komolcev, kolen, ledvenega predela, lasišča in nohte, tam je koža tudi suha, lahko razpoka ter krvavi. Ljudje opišejo prizadet del telesa kot neznosno srbenje, pekoč občutek ali pa kot bolečo kožo. Obseg prizadetosti delov telesa je pogosto različen, lahko prizadene manjši predel kože ali pa skoraj celotno površino. Lahko se pojavijo tudi vdolbinice na nohtih ali odstopanje nohta od posteljice. 

Luskavica traja vse življenje, z občasnimi različno dolgimi obdobji izboljšanja. Najpogosteje se pokaže v dveh starostnih obdobjih: med 16. in 22. letom starosti (tip 1) ali med 56. in 60. letom starosti (tip 2), med spoloma enako. Luskavica tipa 1 se praviloma pojavlja v družinah in je močno gensko pogojena, medtem ko je luskavica tipa 2 manj.

Vrste luskavice

Kronična luskavica ali luskavica s plaki (psoriasis vulgaris) je najpogostejša klinična oblika bolezni, za njo trpi kar 80 do 90 odstotkov bolnikov z luskavico. Lahko se pojavi kjerkoli na telesu, kaže pa se v obliki simetričnih, rožnato obarvanih zadebeljenih luskah, ki pokrivajo kožo na kolenih, komolcih, zadnjici in lasišču. Zelo redko se pojavi na obrazu. Veliko bolnikov na obolelem področju kože čuti neprijeten srbež ali pekoč občutek.

Kapljična oblika luskavice (psoriasis guttata) je druga najpogostejša oblika bolezni, kise pogosteje pojavlja pri mlajših in se kaže kot drobne luščeče se bunčice na trupu. Pogosto se pojavi kot prvi izbruh luskavice zaradi streptokokne okužbe. Luščenje bunčic je manj izrazito kot luščenje lusk pri zgornji luskavici. Kapljična oblika lahko sčasoma izgine, lahko pa se razvije v kronično obliko.

Pustulozna luskavica (psoriasis pustulosa) je oblika luskavice, za katero so značilne drobne gnojne bunčice, ki so lahko lokalizirane ali razširjene oblike. Gnojenje ni posledica okužbe, največkrat prizadene dlani in podplate.

Inverzna luskavica (psoriasis inversa) je oblika luskavice, ki je redkejša in prizadene velike kožne gube, vnetne spremembe se pojavijo v pregibih sklepov, na predelu spolovila, zadnjice, pod trebuhom, pazduhami in pod dojkami pri ženskah. Pomembna dejavnika pri nastanku sta drgnjenje ene površine kože ob drugo in vlažnost kožnih gub. Koža se ne lušči, na njej nastanejo svetleči plaki, bolniki pa občutijo srbež ali pekoč občutek.

Eritrodermična luskavica (psoriasis erythrodermica) je redka, a zelo resna oblika luskavice. Najpogosteje nastane kot kronična oblika, plaki pa se razširijo na veliko površino kože, ki postane pordela, zadebeljena in se grobo lušči. Bolnik pri tej obliki luskavice izgublja toploto, vodo in elektrolite, zato tovrstna oblika zahteva zdravljenje v bolnišnici.

Luskavica nohtov (psoriasis unguium) je pogosto pridružena ostalim oblikam luskavice. Kaže se kot pikčaste vdolbinice v nohtih, ponekod noht odstopa od podlage, lahko je tudi zadebeljen. Ima jo med 15 do 50 odstotkov bolnikov z luskavico.

Luskavični artritis (psoriasis arthropatica) je revmatično vnetje sklepov, ki se pojavi predvsem pri bolnikih s težjim potekom bolezni (20 odstotkov). Najpogosteje prizadene sklepe prstov rok in stopal, ni pa nujno, lahko prizadene tudi sklepe hrbtenice. Kadar napreduje hitro, lahko pride tudi do invalidnosti.

Zdravljenje luskavice

Luskavica velja za neozdravljivo bolezen, lahko pa se zdravijo izbruhi izpuščajev. Pri vsakem bolniku zdravljenje poteka individualno. Kadar je prizadet manjši del kože in je pri bolniku izražena blažja oblika bolezni, se luskavica lahko zdravi lokalno, to pomeni s pomočjo mazil, tekočin ali krem, obenem pa se bolniku svetuje, da se čim bolj izogiba poslabševalnim dejavnikom. Mazila, ki se jih nanaša na kožo, tako zaščitijo kožo in topijo luske, obenem pa pomirijo vnetja ter negujejo poškodovano kožo.

Topično lokalno zdravljenje

Poleg lokalnega zdravljenja nam lahko dermatolog predpiše zdravilo glukokortikosteroid, ki zmanjša imunski in vnetni odgovor ter pomnoži celice povrhnjice. Deluje tako, da lajša vnetje in omogoči hitro izboljšanje simptomov. Pri uporabi glukokortikosteroidov je potrebna pazljivost, saj dolgotrajna uporaba in pretirano nanašanje lahko tanjšata ter dražita kožo. Kot lokalno terapijo poleg glukokortikosteroidov lahko zdravniki predpišejo tudi derivate vitamina D in keratolitike. 

Zdravila, ki vsebujejo derivate vitamina D, se uporabljajo za zdravljenje blage do zmerne luskavice, saj zavirajo zadebelitev povrhnjice. Ker učinek ni takojšen, se pogosto kombinirajo z lokalnimi kortikosteroidi. Keratolitiki so pripravki s salicilno kislino, ki odstrani luske na površini. To omogoča, da ostale zdravilne učinkovine prodrejo v kožo.

Luskavica in UV-žarki

Kadar odzivnost zdravljenja ni dovolj dobra ali se kljub temu bolezen še slabša, zdravniki lahko poskusijo z metodo obsevanja z UV-žarki. Težava pri obsevanju kože je ta, da se poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Za obsevanje se uporabljata dve metodi, PUVA in ozkopasovno obsevanje. Pri metodi PUVA bolnik prejme fotosenzibilizator, nato pa se ga obseva z UVA-žarki. Druga metoda je ozkopasovno obsevanje, kjer se kožo obseva z UVB-žarki.

Sistemsko zdravljenje

Če nobena od navedenih metod ni učinkovita, se preide na sistemsko zdravljenje bolnika. Tovrstno zdravljenje obsega zdravila v obliki tablet ali injekcij, uporabljajo pa se metotreksat, ciklosporin A, acetitrom in retinoidi, ki delujejo protivnetno. Zelo pomembno je, da ženska v času sistemskega zdravljenja ne zanosi, saj zdravila lahko vplivajo na plod.

Biološka zdravila

Kadar zdravljenje z zgoraj naštetimi metodami ni učinkovito ali pa je pri bolniku prizadeta velika površina kože, je možno zdravljenje z biološkimi zdravili, ki so najmočnejše orožje v boju z luskavico. Biološka zdravila so po zgradbi beljakovine, vbrizgavajo se v obliki podkožnih injekcij, ki jih zdravnik bolniku daje v različnih časovnih razmikih. Biološka zdravila zelo ozko in specifično posegajo v delovanje imunskega sistema, to pomeni, da specifično delujejo le na vnetne dejavnike, ki sodelujejo pri razvoju luskavice in ne učinkujejo na ostala tkiva. Biološka zdravila, ki se največkrat uporabljajo, so mononuklearna protitelesa, uporabljajo pa se tudi zdravila iz skupine zaviralcev dejavnikov tumorske nekroze.

Pridružene bolezni

Luskavici se lahko pridružijo tudi nekatere bolezni, najpogosteje je to psoriatični artritis, ki prizadene kar 30 odstotkov ljudi z luskavico. Zaradi napredujočega poteka te bolezni je posebej pomembno, da se z zdravljenjem začne čim prej, saj v nasprotnem primeru lahko pride do invalidnosti. Pogosto, kot v splošni populaciji, se pri bolnikih z luskavico pojavljajo tudi: 

• določene oblike rakavih obolenj,
• srčno-žilne bolezni,
• kronična vnetna črevesna bolezen,
• depresija,
• sladkorna bolezen,
• metabolni sindrom,
• debelost,
• povišan krvni tlak,
• povišane vrednosti holesterola,
• kronična ledvična bolezen,
• osteoporoza,
• uveitis (vnetje očesa),
• bolezni jeter.

Tveganje za nastanek teh obolenj je zlasti takrat, ko je tudi oblika luskavice hujša in kadar ta izbruhne v mladih letih.

Nega kože in luskavica

Zelo pomembno je, da bolniki ustrezno negujejo svojo kožo, tako v obdobju izbruha kot v obdobjih izboljšanja stanja kože. Priporočata se stalna uporaba negovalnih mazil večkrat dnevno in kratko tuširanje z neagresivnimi mili. Koža je zaradi tega bolje zaščitena, elastična in ohranja svojo naravno mikrobno floro. Zelo priporočljive so tudi oljne kopeli.

Poleg mazil je pomembna tudi prehrana. Potrebno se je izogibati prevelikemu vnosu alkohola, pa tudi tobaka, saj kajenje povzroča možnost nastanka kroničnih sprememb. Priporoča se prehrano z veliko vitamini in minerali ter omega-3 maščobnimi kislinami.

Ne nazadnje pa se spremembe pogosteje pojavijo takrat, kadar so posamezniki pod večjo stresno obremenitvijo, zato se svetuje zdrav način življenja z veliko gibanja in učenja dobrih strategij za soočanje s stresom.

Pozornost namenite tudi izbiri primernih oblačil. Raje se odločite za mehke tkanine, ki so koži prijetne in je ne praskajo (mehak bombaž). Volna in sintetične tkanine kožo lahko še dodatno razdražijo. Čeprav je luskavica videti neprijetno in jo ljudje raje skrijejo pod oblačili, lahko v poletnih dneh pride do poslabšanja, saj oblačila ne dihajo, poveča se znojenje in kožo dodatno draži. Priporočljiva so lahka in ohlapna oblačila.

Luskavica je bolezen, ki bolnika močno prizadene. Poleg tega, da ima vsakodnevno ogromno skrbi z nego svoje kože, veliko bolnikov zaradi videza svoje kože doživi nerazumevanje s strani okolice. Ljudje se pogosto izogibajo druženju z bolniki, ki imajo luskavico, saj o bolezni niso poučeni in menijo, da je ta prenosljiva. Kadar je luskavica izrazito vidna, lahko močno vpliva na samopodobo bolnika, ki se začne izogibati stikom z drugimi. Zelo pomembno je, da jim ostali družinski člani ali prijatelji nudimo podporo, kadar jo potrebujejo.