Vse o dermatologiji na enem mestu

Dermatologija je medicinska veda, ki je osredotočena na diagnostiko in zdravljenje bolezni ter stanj, povezanih s kožo, lasmi, nohti in sluznicami. Sama beseda izhaja iz grških besed derma (koža) in logia (učenje, veda). Strokoven naziv slovenskih dermatologov je specialist dermatovenerolog.


Koža s staranjem postaja vse bolj občutljiva in dovzetna za različne spremembe ter poškodbe. Dermatologija danes prepoznava približno 3000 obolenj kože ali težav, povezanih z njo. Zdravnik, ki je specializiran za zdravljenje kože, las, nohtov in (vidnih) sluznic, je dermatolog, obenem pa njegova specializacija obsega tudi zdravljenje spolno prenosljivih bolezni. 


Koža je ogledalo našega zdravja in notranjega stanja organizma. Zato se številne zdravstvene težave pokažejo ravno na njej. Kot primer bi lahko navedli kronično srbečico, ki lahko nakazuje na dermatitis, lahko pa je eden od simptomov bolezni ledvic. Če torej na koži opazimo spremembe, ki si jih ne znamo pojasniti, naj bo prvi korak izbira dermatologa in pregled. 


Poleg klinične dermatologije ljudje obiščejo dermatologa tudi zaradi estetske medicine, kar zajema pomlajevanje in izboljšanje videza obraza ter telesa. Pri tem se največkrat vbrizgajo botoks in druga polnila, nudijo pa tudi kemični piling, mezoterapijo, laserske terapije, nekirurški lifting, uporabo različnih medicinskih pripomočkov v namen pomlajevanja in izboljšanja videza kože, resorbilne niti ter estetsko odstranjevanje kožnih sprememb in izrastkov. 

 

Kaj je dermatološki pregled in kaj vključuje?


Dermatološki pregled
je vrsta specialističnega pregleda, ki obsega pregled kože in sluznic na telesu, las ter nohtov, po potrebi tudi genitalij. Pregled opravlja specialist dermatovenerolog, ki se ukvarja z zdravljenjem, diagnostiko in preprečevanjem bolezni kože, sluznic, las ter nohtov. Pomembno je, da greste na pregled sproščeno in brez strahu. Ta je namreč popolnoma neboleč, njegova dolžina pa odvisna od težave pacienta.


Dermatolog najprej opravi pogovor s pacientom, v primeru zdravljenja se predhodno preveri še osebna in družinska anamneza. Pacient navede težavo, zaradi katere je prišel, preveri se, ali je bil že zdravljen zaradi določenih kožnih bolezni in ali so težave tudi pri ostalih družinskih članih. Dermatologa po navadi zanima tudi, ali pacient jemlje določena zdravila, da ne bi prišlo do kontraindikacij. Na dermatološki pregled se predhodno ni treba posebej pripraviti, poskrbeti je treba le, da bo s kože očiščen make-up in bo ta čista, težava pa vidna.


Dermatolog lahko pregled opravi s prostim očesom ali povečevalnim steklom s svetilko – dermatoskopom. Če sumi, da gre za glivično ali bakterijsko okužbo, bo uporabil Woodovo svetilko z UV-svetlobo. Po pregledu dermatolog poda končno mnenje, postavi diagnozo, določi terapijo in po potrebi nadaljnje preglede.


Kadar za postavitev diagnoze pregled ni dovolj, je potrebnih še nekaj dodatnih preiskav. Včasih so za postavitev diagnoze potrebne določene laboratorijske preiskave ter analiza krvi in urina. Kadar obstaja sum na glivične, bakterijske oziroma virusne okužbe, bodo potrebne tudi mikrobiološke analize, kot vzorec se navadno uporabi manjša količina kože ali las, v redkih primerih pa je potrebna tudi biopsija kože. Takrat se pod lokalno anestezijo odvzame manjši vzorec kože, ki se nato posreduje v analizo.


Ob koncu pregleda dermatolog glede na diagnozo predpiše zdravljenje, ki je lahko medikamentno, s pomočjo krem ali mazil. V dogovoru z dermatologom se nato določi datum kontrolnega pregleda. Zdravljenja se je treba držati, obenem pa upoštevati tudi preventivne ukrepe, ki nam jih predlaga dermatolog (na primer sprememba prehrane, zmanjševanje stresa, redna vadba, opustitev kajenja in alkohola). Upoštevajte tudi nasvete za nego kože, da se stanje lahko postopoma izboljša. 

 

Potrebujete pregled pri dermatologu? Naročite se v Ambulanti Zdravje v Ljubljani ali v Kliniki Omnia v Celju in se izognite dolgim čakalnim dobam. Preverite proste termine>

 

Najpogostejši razlogi za obisk dermatologa


Obisk dermatologa je najpogosteje pogojen s spremembami na koži ali s poslabšanjem nekaterih kroničnih kožnih bolezni, vse več pa tudi zaradi želje po lepši, napeti in bolj sijoči koži. Simptomi na koži, sluznici, pa tudi v predelu genitalij so lahko blagi ali hujši. Prav ti zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in terapijo. Storitve pri dermatologu se najpogosteje delijo na
estetsko medicino (kjer dermatolog svetuje medicinsko kozmetiko, uporabi laser in vbrizga polnila ali botoks), na klinično dermatologijo (diagnostika in zdravljenje pogostih ter redkejših bolezni kože, las, nohtov in sluznic; zajema tudi preventivne preglede) ter na kirurgijo kože in laser (kirurška ali laserska odstranitev kožnih sprememb).


V večini primerov bolniki obiščejo dermatologa zaradi enega od naslednjih razlogov:

 

Znamenja in drugi pigmentni madeži

 

V svetu se povečuje pojavnost kožnega raka. Še posebej so temu podvrženi tisti, ki so že imeli melanom ali pa ga je imel nekdo v družini, tisti z nadpovprečnim številom kožnih znamenj, tisti, ki jih je sonce že večkrat opeklo, in tisti s svetlo poltjo. Ni pa vsako znamenje že melanom. Nujno je, da svoja znamenja sproti opazujete in jih občasno pokažete tudi dermatologu. Pozorni moramo biti na znamenja, ki:

  • spreminjajo velikost, barvo in obliko; 
  • so videti povsem drugačna od ostalih znamenj (so nesimetrična ali z neenakomernimi robovi); 
  • so na otip hrapava ali luskasta;
  • so spremenila debelino in so po videzu večbarvna; 
  • srbijo, krvavijo, pečejo ali izločajo drugo snov; 
  • so bisernega videza (na površini belkasta) ali pa so videti kot rana, ki se ne zaceli. 


Pigmentne lise,
zaradi katerih pacienti po navadi obiščejo dermatologa, se imenjujejo melazme. Te so pogosto posledica neuporabe kreme z visokim zaščitnim faktorjem, lahko pa se pojavijo tudi pri hormonskem neravnovesju (denimo v nosečnosti ali ob jemanju kontracepcije). Navadno so videti kot rjavkaste lise, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu. So ena najpogostejših hiperpigmentacij, lise pa so lahko različno velike, od najmanjših do takšnih, ki zajemajo velik del obraza. Kadar nastanejo v nosečnosti, lahko po porodu zbledijo, ni pa nujno.

Dermatologija - pregled

 

Kožne bolezni

 

Dermatitis 

Dermatitis je vnetje kože, ljudje pomoč navadno poiščejo zaradi izsušene, srbeče, pordele ali otekle kože z izpuščaji. Posledice na koži po kratkotrajnem dermatitisu so manjši mehurčki ali bunčice, pri dolgotrajnem dermatitisu pa se razvijejo ploščate papule oziroma lihenacije.

Poznamo več vrst dermatitisa:

  • atopijski dermatitis,
  • alergijski kontaktni dermatitis,
  • seboroični dermatitis,
  • iritativni kontaktni dermatitis,
  • hipostazični dermatitis in
  • numularni dermatitis.

Prve tri vrste dermatitisa so tudi najpogostejše. Atopijski dermatitis se lahko pojavi tako pri dojenčkih kot pri odraslih. Pri dojenčkih se kaže v obliki živo rdečih lis, ki se rosijo in so posute z bunčicami, najpogostejša žarišča so čelo, lasišče ter lica. Pri odraslih so vnetne spremembe vidne na obrazu, vratu, lasišču in v pregibih, koža pa na tem mestu postane zadebeljena ter pordela. Seboroični dermatitis je vnetje, ki zajema žleze lojnice. Pri njem gre za suh, kot s prhljajem prekrit del kože, ki srbi. Najpogosteje je to lasišče, lahko pa se pojavi tudi vzdolž lasišča, na spodnjem delu čela, za ušesi, celo na vratu. Seboroični dermatitis povzroča srbenje, pojavlja se rumenenje ob laseh in na obrazu. Ne povzroča izpadanja las. Podobni dermatitisu so tudi ekcemi, pri katerih gre za splošno vnetno reakcijo, ki prizadene predvsem povrhnjico in se pojavi v obliki rdečice, srbenja, majhnih vozličkov ter mehurčkov. Pri vseh vrstah dermatitisa in ekcemov je posvet z dobrim dermatologom nujen. 

 

Akne (lat. acne vulgaris) so ena najpogostejših bolezni kože, ki je prisotna pri obeh spolih in se ob začetku pubertete pojavlja pri skoraj 80 odstotkih mladostnikov. Nekje do 25. leta praviloma izzvenijo, lahko pa ostanejo tudi dlje, predvsem pri ženskah. Pri večini oseb se pojavijo na obrazu, pogoste so tudi na hrbtu in prsih, manj pogosto pa so vidne tudi na vratu, ramenih ter nadlaktih. Bolezen se kaže kot beli in črni ogrci (odprti in zaprti komedoni), rožnate bunčice (papule) ter gnojne vezikule (pustule). Veliko najstnikov najprej prizadenejo v blagi obliki s posameznimi papulami, komedoni, lahko pa pride do hudih oblik z močnim vnetjem, pordelo zatrdelo kožo s podkožnimi vozliči, cistami in abscesi. Ob nepravilnem zdravljenju in stiskanju lahko pride do brazgotin, ki pomembno vplivajo na samopodobo. Vzrokov za nastanek je več, diagnozo in zdravljenje naj predpiše dermatolog.

 

Kako pozdraviti akne

 

 

Rozacea je kronična vnetna kožna bolezen, pri kateri je nega koža skrajno previdna in nežna, saj mora biti prilagojena izjemno občutljivi koži. Kaže se z močno rdečico na obrazu, ljudje opisujejo neprijetne občutke, kot sta »zbadanje« in skelenje. Pojavita se tudi zardelost in rdečina na licih, bradi, nosu ter čelu. Lahko je prizadet tudi predel oči, kar lahko privede do vnetja očesne veznice. V najbolj resnih primerih lahko pride tudi do zadebelitve kože, običajno je prizadet nos, ki je videti gomoljast. Pri zdravljenju je nujen posvet z dermatologom, saj sami lahko naredimo več škode kot koristi.

 

Luskavica je kronična avtoimunska vnetna sprememba kože. Kaže se z žarišči zadebeljene, vnete in pordele kože, ki se lušči. Luskavica je videti neprijetno, vendar ni prenosljiva s človeka na človeka. Ker gre za poligensko in multifaktorsko povzročeno bolezen, je treba obiskati dermatologa.

 

Vitiligo je bolezensko stanje kože, ki spada med najtrdovratnejše hiperpigmentacije. Pri tej bolezni postopoma odmirajo melanociti, ki tvorijo pigment melanin, in na telesu se pojavijo omejene bele lise, ki zajemajo različno veliko površino kože. Trenutno je vitiligo razumljen kot avtoimunska bolezen, zdravljenje pa ni preprosto. Lokalno se za zdravljenje uporabljajo kortikosteroidi, sevanje z UVB-žarki in podobno. Sami lahko veliko prispevamo k stanju kože brez opeklin, in sicer s tem, da uporabljamo zaščitno kremo, zdravljenje pa bo določil dermatolog.

 

Impetigo je gnojna okužba vrhnjega dela kože, ki se kaže v obliki razdjed, mehurčkov in krast na koži. Te se lahko razširijo na različne dele telese in ljudi, ki so bili v bližnjem stiku z obolelim. Bolezen povzročajo stafilokoki. Pogosteje se pojavlja na mestih, kjer je koža že bila predhodno poškodovana (praske, piki žuželk, manjše rane in podobno).

 

Herpes je okužba z virusom herpesa simpleks tipa 1 (HSV-1). Ko pride do izbruha, se kažejo kot mehurjasti izpuščaji, napolnjeni s tekočino, ki na začetku zelo srbijo. Pri večini ljudi imunski sistem razvije protitelesa in okužbo omeji, pri nekaterih pa se herpes ne pojavi le na ustnici ali nosu, ampak tudi na koži ali se razširi po širšem pasu kože. Takrat nastanejo boleče razjede in vneta koža, ki zelo boli. 

 

Glivične okužbe kože


Površinske glivične okužbe kože, las in nohtov spadajo med najpogostejše površinske okužbe. Pogosteje se pojavijo na predelih, kjer se kožne površine stikajo in je koža vlažna, topla ter skrita pred svetlobo. Strokovnjaki ugotavljajo, da so glivične okužbe med ljudmi vse pogostejše, do tega prihaja zaradi naraščajoče uporabe širokospektralnih antibiotikov. Okužbo povzročajo glive iz različnih skupin, najpogostejše iz skupine dermatofitov. Okužbo je treba zdraviti, da se ne prenese na druge dele telesa ali druge ljudi. Diagnoza se lahko postavi z jemanjem brisa oziroma vzorca kože, nohta, lasu ali sluznice v nožnici, žarišče pa se lahko pregleda tudi z Woodovo svetilko.

 

Bradavice so manjše tvorbe, ki jih povzroči okužba s humanimi papiloma virusi (HPV). Obstaja več kot 200 tipov HPV, različni tipi pa povzročajo različne vrste bradavic. Ločimo navadne bradavice, bradavice na podplatih, nitkaste bradavice in genitalne bradavice.

 

Estetska dermatologija

 

Vse pogosteje se ljudje odločajo tudi za estetske posege na področju dermatologije, kot so lasersko odstranjevanje dlak in krčnih žil, lasersko pomlajevanje, vbrizgavanje polnil in botoksa, kemični piling, mezoterapija, laserske terapije, nekirurški lifting, uporaba različnih medicinskih pripomočkov v namen pomlajevanja in izboljšanja videza kože, resorbilne niti ter estetsko odstranjevanje kožnih sprememb in izrastkov. Kadar se odločimo za estetske storitve, je pomembno, da dobro raziščemo ponudbo na trgu in se odločimo za najkakovostnejšo. Tako bo naša koža po posegu res gladka in sijoča, storitev pa kakovostna ter estetska. 

 

Pomen dermatološkega pregleda

 

Vsak se želi dobro počutiti v svoji koži, negativne spremembe namreč lahko vplivajo tudi na samopodobo ter duševno zdravje bolnika, zato je pomen dermatologa toliko večji. Pozneje je pomembno, da kljub potrjeni diagnozi in opravljenemu posegu nadaljujemo z rednimi pregledi. Le tako preprečimo pojavljanje novih sprememb ter ohranjamo kožo zdravo in sijočo.

Potrebujete dermatološki pregled?

Svetujemo vam, da se naročite na pregled pri specialistu v Ambulanti Zdravje v Ljubljani ali v Kliniki OMNIA v Celju. 

Izberite kje se želite naročiti na pregled. V Ljubljani ali Celju. Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Ambulanta Zdravje – Ljubljana

Ambulanta ZDRAVJE je specialistični center za žilno kirurgijo, ortopedijo, ultrazvočno in RTG diagnostiko ter dermatologijo in laser. Njihovo vodilo je osebni pristop do pacienta in njegovih zdravstvenih težav. 

Izberi termin in se naroči

Klinika OMNIA – Celje

Kliniko OMNIA predstavljajo zdravniki iz različnih specialističnih področij. Njihova skupna in največja vrednota je pomagati. So dostopni in trudijo se, da se pri njih počutite udobno, prijetno in domače. 

Izberi termin in se naroči


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Dermatološki pregled: Kdaj je potreben?
Dermatološki pregled: Kdaj je potreben?
Bolezni in obolenja
Dermatologija

Dermatološki pregledi so eni najpogostejših pregledov v javnem zdravstvu, nanje pa lahko čakamo tudi precej časa. Kdaj je dermatološki pregled sploh potreben, pri katerih težavah lahko dermatolog pomaga in kaj lahko od pregleda pričakujemo?

Kako se spopadamo z aknami?
Kako se spopadamo z aknami?
Bolezni in obolenja
Dermatologija
Diagnostika

O aknah in njihovem nastanku smo že pisali. Sedaj pa vprašanje, na katerega vsi iščemo odgovor: Kako naj se z aknami sploh spopadamo? Več v prispevku.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×