Katere kožne bolezni so najpogostejše

Večkrat lahko slišimo, da je zdrava koža odraz našega notranjega ravnovesja, moramo pa se zavedati, da zdrava koža predstavlja tudi pomembno podlago za dobro počutje in samozavest, zato njene nege ne bi smeli zanemarjati, zato v nadaljevanju predstavljamo najpogostejše kožne bolezni, ki smo jih zaradi večje preglednosti razdelili na:

• bolezni kože na obrazu,
• vnetne bolezni kože,
• avtoimunske bolezni kože,
• dedne bolezni kože,
• s svetlobo povzročene bolezni kože,
• okužbe kože,
• motnje pigmentacije in
• kožnega raka.

Kožne bolezni na obrazu

Akne

Akne (lat. acne vulgaris) so ena najpogostejših bolezni kože, ki je prisotna pri obeh spolih in se ob začetku pubertete pojavlja pri skoraj 80 odstotkih mladostnikov.

Poznamo nevnetne in vnetne akne. Nevnetne akne so posledica povečanih in zamašenih lasnih foliklov. Ločimo:

• zaprte komedone: beli ogrci ali zaprti komedoni so pore, ki se zamašijo. So zaprte in izbočene iz kože, videti so kot trde, belkaste izbokline na koži.
• odprte komedone. črni ogrci ali odprti komedoni so pore, ki se zamašijo, a ostanejo odprte, saj je izvodilo lojnice prehodno. Videti so kot drobni temni madeži na površini kože.

Vnetne akne so povzročene s poškodbo stene komedona. Takšne akne so lahko precej boleče, napredovanje bolezni v globlje plasti kože pa vodi v poškodbo tkiva in nastanek brazgotin.

Poznamo:

• papule: najblažja oblika vnetnih aken, 5 mm velike rdečkaste bunčice, ki na otip bolijo,
• pustule: majhne, okrogle in vnete bunčice, rdeče barve, z rumeno oziroma belo sredico, ki vsebujejo malo bakterij. Vnetje povzročajo proste maščobne kisline, ki so nastale pri razkroju loja
• nodule ali ciste, ki so boleči, močno vneti vozli v usnjici ali podkožju. Lahko trajajo tedne, a ko se zacelijo, za seboj pustijo brazgotino.

Te zanima več o tem, zakaj nastanejo akne? Preberi si

Glede na resnost obolenja poznamo blage in zmerne akne ter hudo obliko aken.

Akne navadno izzvenijo do 25. leta, predvsem pri ženskah pa lahko vztrajajo tudi dalj časa. Pri večini oseb se pojavijo na obrazu, pogoste so tudi na hrbtu in prsih, manj pogosto pa se pojavijo na ramenih ter nadlaktih.

Veliko najstnikov najprej prizadenejo v blagi obliki s posameznimi papulami, komedoni, lahko pa pride do hudih oblik z močnim vnetjem, pordelo zatrdelo kožo s podkožnimi vozliči, cistami in abscesi. Ob nepravilnem zdravljenju in stiskanju lahko pride do brazgotin, ki pomembno vplivajo na samopodobo. Vzrokov za nastanek je več, diagnozo in zdravljenje naj predpiše dermatolog.

Rozacea

Rozacea je kronična vnetna kožna bolezen, ki se kaže z močno rdečico na obrazu. Ljudje z rozaceo pogosto pravijo, da jih koža skeli in zbada. Opazni sta zardelost in rdečica, ki se pojavi na licih, bradi, nosu ter čelu.

Lahko je prizadet tudi predel oči, kar lahko privede do vnetja očesne veznice. V najresnejših primerih lahko pride tudi do zadebelitve kože. Pri tem je navadno prizadet nos, ki je videti gomoljast. 

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je pogosta in nenevarna bolezen kože. Pojavlja se na lasišču, po obrazu in na prsnem košu. Bolezen se kaže kot rdečina in luščenje kože. Ni nalezljiva in je kronična.

Najpogosteje se pojavi na lasišču in vzdolž le-tega ter na spodnjem delu čela, za ušesi in na vratu. Seboroični dermatitis povzroča srbenje in je pogostejši v zimskem času. Vsekakor se priporoča čimprejšnji obisk dermatologa.

Demodex folikulitis

Folikulitis pomeni vnetje dlačnega mešička, demodex pa je pršica, ki ga povzroča. Koža je pordela, pojavijo se tudi eritematozne folikularne papule in pustule. O zdravljenju vam bo največ povedal dermatolog.

Vnetne kožne bolezni

Luskavica

Luskavica ali psoriaza je kronična avtoimunska vnetna sprememba kože. Kaže se z žarišči zadebeljene, vnete in pordele kože, ki se lušči. Luskavica je videti neprijetno, vendar ni prenosljiva s človeka na človeka.

Poznamo več vrst luskavice:

• kronično,
• kapljično,
• pustulozno,
• inverzno in
• eritrodermično.

Gre za poligensko in multifaktorsko povzročeno bolezen, zato je treba za namen zdravljenja obiskati dermatologa. Luskavica je trenutno neozdravljiva bolezen, lahko pa se izbruhi izpuščajev zdravijo s pravilnim pristopom in zdravili.

Potrebuješ več informaciji o luskavici? Preberi si članek

Lichen

Lichen planus se pojavi na notranji strani zapestij, podlahteh in nogah, lahko pa tudi na sluznicah ust, genitalij ter zadnjika. Na teh mestih se pojavijo za noht velike papule, ki so sivkaste, rožnato rdeče ali vijoličaste barve.

Bolezen lahko traja tudi več let. Preden se pojavi papula, lahko ženske občutijo rahlo srbenje, lahko pa se pojavita tudi pekoč občutek ali bolečina. Akutnim oblikam bolezni se lahko pridružijo še glavobol, utrujenost in razdraženost. Natančni vzroki za izbruh bolezni za zdaj še niso poznani, gre pa za imunološke dejavnike. Na izbruh bolezni naj bi vplivala določena zdravila, poleg tega pa tudi ženski spol in starostna doba od 20 do 50 let.

Alergijske kožne bolezni

Atopijski dermatitis

Dermatitis pomeni vnetje kože. Ljudje pomoč navadno poiščejo zaradi izsušene, srbeče, pordele ali otekle kože z izpuščaji. Posledice na koži po kratkotrajnem dermatitisu so manjši mehurčki ali bunčice, pri dolgotrajnem dermatitisu pa se razvijejo ploščate papule oziroma lihenacije.

Atopijski dermatitis se lahko pojavi tako pri dojenčkih kot pri odraslih. Pri dojenčkih se kaže v obliki živo rdečih lis, ki se rosijo in so posute z bunčicami, najpogostejša žarišča so čelo, lasišče ter lica. Pri odraslih so vnetne spremembe vidne na obrazu, vratu, lasišču in v pregibih, koža pa na tem mestu postane zadebeljena ter pordela.

Več o AD in kako živeti z njim – klikni in preberi

Koprivnica

Koprivnica ali urtikarija je posledica alergijske reakcije zaradi različnih alergenov. V telesu se namreč začne sproščati beljakovina histamin, kar privede do povečane prepustnosti kapilarnih sten, tekočina pa se nakopiči tik pod kožo. Na površini se posledično pojavi rdeč, izbočen izpuščaj, ki zelo srbi.

Koprivnica se lahko pojavi zaradi stika z določenimi rastlinami, ob zaužitju hrane, na katero smo alergični, ob jemanju zdravil ter kadar pridemo v stik s pršicami, cvetnim prahom, mačjo dlako, piki žuželk ali sončnimi žarki. 

Ekcem

Pri ekcemu se na površini kože pojavijo draženje, izsušenost, srbenje ali pordelost. Nastane lahko pri ljudeh vseh starosti. Nastajanje mehurjev je lahko zelo boleče. Natančni vzroki niso povsem znani, največkrat gre za genetiko, alergene, stres, čezmerno znojenje, različna mila, parfume, mehčalce in podobno. Za ekceme so bolj dovzetni tudi sladkorni bolniki.

Zelo pomembno je, da se po ekcemih ne praskamo, saj lahko vanje zanesemo viruse ali bakterije in jih še poslabšamo. 

Alergijski kontaktni dermatitis

Dermatitis je vnetna kožna bolezen, medtem ko se alergijski kontaktni dermatitis izrazi, kadar pride koža v stik z alergenom, na katerega je postala občutljiva ob nekem prejšnjem stiku, organizem pa se nato pretirano odzove ob ponovnem stiku. Te snovi so po navadi kovinski predmeti (nakit, ure), kozmetični preparati, higienski izdelki, detergenti in podobno. Na mestu reakcije se pojavijo rdeči izpuščaji, ki zelo srbijo in se luščijo.

Avtoimunske kožne bolezni

Vaskulitis

Vaskulitis je sistemska avtoimunska bolezen kože, pri kateri gre za vnetje žil oziroma žilnih sten. Lahko prizadene male, srednje in velike žile, kaže pa se z znaki, kot so oslabelost, utrujenost, bolečine v sklepih in mišicah. Bolniki pogosto opisujejo, da jih koža peče, velikokrat pa se lahko vidi tudi rdeče pike po telesu ali na posameznih delih telesa.

Dedne kožne bolezni (genodermatoze) 

Ihtioza

Ihtiozi se zaradi značilnega videza reče tudi ribja koža, saj je ta videti suha, hrapava in luskasta. Koža sčasoma izgublja elastičnost in otežuje gibanje; kadar popoka, ljudem povzroča velike bolečine. Bolezen zahteva posebno vsakodnevno nego vse življenje, saj zdravila zanjo za zdaj še ni.

S svetlobo povzročene kožne bolezni (fotodermatoze)

Fototoksični in fotoalergijski dermatitis

Obe vrsti dermatitisa nastaneta pod vplivom žarkov zaradi fotosenzibilizatorja, snovi, ki poveča občutljivost kože na sončne žarke. V telesu se lahko pojavi kot produkt presnove; na kožo lahko nanesemo kozmetično sredstvo ali pa vanjo pridejo po krvnem obtoku (zdravila). Fototoksični dermatitis je pogostejši, lahko se pojavi že ob prvem stiku, če imamo dovolj veliko količino fotosenzibilizatorja in močno UV-sevanje. Spremembe se pojavijo le na tistih delih kože, ki so bili v stiku z alergijsko snovjo in UV-sevanjem. Reakcija na koži je videti kot sončna opeklina, pojavi se rdečina, pogosto tudi mehurji.

Da bi se pojavil fotoalergijski dermatitis, potrebujemo še imunološko dogajanje. Ob prvem stiku s fotosenzibilizatorjem se koža vzdraži, ob naslednjem stiku kože z UV-žarki se pojavi alergijska reakcija, na koži so opazni rdečina, papule, mehurčki in srbenje. Ko nismo več izpostavljeni soncu ali fotosenzibilizatorju, pogosto izzveni.  

Okužbe kože

Glivice

Glivice pri ljudeh povzročajo posebne vlaknaste glive in kvasovke. Te izločajo encime, s katerimi si zagotavljajo hranila za preživetje, ob tem pa povzročijo različne poškodbe tkiva. Najpogostejše pri ljudeh so dermatofiti, ki se hranijo s keratinom rožene plasti kože, dlak, las in nohtov. Vzrokov za pojav bolezni je več, okužba se zelo hitro prenaša tudi v vlažnem okolju, zato previdno v kopališčih, zdraviliščih in mestih za rekreacijo.

Impetigo

Impetigo je gnojna okužba vrhnjega dela kože, ki se kaže v obliki gnojnih razjed, mehurčkov in krast na koži, pogosta je tudi vročina, ki jo povzročijo stafilokoki. Okužba se lahko razširi na različne dele telese in ljudi, ki so bili v bližnjem stiku z obolelim. Pogosteje se pojavlja na mestih, kjer je koža že bila predhodno poškodovana (praske, piki žuželk, manjše rane in podobno). Kadar okužbo zdravimo z antibiotiki, kužnost upade po 24 urah zdravljenja, v nasprotnem primeru se lahko podaljša na 10 do 21 dni. Ključnega pomena pri preprečevanju širjenja bakterij je osebna higiena. 

Virusne bradavice

Virusne bradavice so nenevarni izrastki na koži ali sluznicah. Vzrok za nastanek je okužba kože s humanim papiloma virusom (HPV). Zaradi okužbe s HPV se celice začnejo hitro množiti, povrhnjica se zadebeli in čezmerno poroženi. Navadne bradavice najpogosteje povzročajo le estetsko motnjo in niso nevarne, kažejo se kot majhne, izbočene, trde in hrapave kožne tvorbe. Pojavljajo se v različnih oblikah in velikostih, zlasti pri mladih.

Moluski

Moluski so nalezljiva virusna kožna bolezen, ki jih povzroči okužba z enim od virusom molluscum contagiosum in se pojavijo na zgornji plasti povrhnjice. Ob prvem pojavu so drobne bunčice, videti  kot manjše bradavice, ki lahko zrastejo do velikosti poprovega zrna, na zgornjem polu pa opazimo drobno odprtino. Lahko so prosojne, belkaste ali rožnate. So nenevarni, se pa zelo hitro množijo, če jih ne odstranimo.

Herpes

Herpes je okužba z virusom herpesa simpleks tipa 1 (HSV-1). Kadar pride do izbruha, se na koži pojavijo mehurjasti izpuščaji, napolnjeni s tekočino, ki na začetku zelo srbijo. Pri večini ljudi imunski sistem razvije protitelesa in okužbo omeji, pri nekaterih pa herpes ni omejen le na ustnice ali nos (najpogosteje se pojavlja ravno tu), temveč se razširi po širšem pasu kože. Takrat nastanejo boleče razjede in vneta koža, ki zelo boli. 

Motnje pigmentacije

Vitiligo

Med kožne bolezni sodi tudi vitiligo, ki spada med najtrdovratnejše hiperpigmentacije. Pri tej bolezni postopoma odmirajo melanociti, ki tvorijo pigment melanin, in na telesu se pojavijo omejene bele lise, ki zajemajo različno veliko površino kože. Trenutno je vitiligo razumljen kot avtoimunska bolezen, zdravljenje pa ni preprosto. Lokalno se za zdravljenje uporabljajo kortikosteroidi, sevanje z UVB-žarki in podobno. Sami lahko veliko prispevamo k stanju kože brez opeklin.

Melazma

Melazma je vrsta hiperpigmentacije, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah, še posebej med nosečnostjo in po njej. Največkrat se pojavi na obrazu, kjer so vidni rjavi madeži, lahko pa se pojavi tudi na drugih delih telesa. Vzrok je v povečani tvorbi melanina, povečanje pa naj bi sprožili hormonske spremembe in sonce.

Kožni rak 

V svetu se povečuje pojavnost kožnega raka. Še posebej so temu podvrženi tisti, ki so že imeli melanom ali pa ga je imel nekdo v družini, tisti z nadpovprečnim številom kožnih znamenj, tisti, ki jih je sonce večkrat opeklo, in tisti s svetlo poltjo. Ni pa vsako znamenje rakavo, prav tako niso vsi raki enako nevarni. Poznamo štiri vrste kožnega raka: bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom, melanom in kožni limfom.

Prav zato morate svoja znamenja sproti opazovati in jih občasno pokazati tudi dermatologu. Pozorni morate biti zlasti na tista znamenja, ki spreminjajo velikost, barvo in obliko; so videti povsem drugačna od ostalih znamenj – so nesimetrična ali z neenakomernimi robovi; so na otip hrapava ali luskasta, so spremenila debelino in so po videzu večbarvna; kadar srbijo, krvavijo, pečejo ali izločajo drugo snov; so bisernega videza (na površini belkasta) ali pa so videti kot rana, ki se ne zaceli.