Sladkorna bolezen ali diabetes je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa se telesne celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo ustrezno.
Gre za skupino presnovnih motenj glukoze, za katero je značilna kronična povišana vrednost glukoze v krvi. V Sloveniji naj bi imelo sladkorno bolezen več kot 132.000 ljudi, pri približno 80.000 ljudeh pa ta še ni prepoznana.
Na podlagi vzroka za pomanjkanje učinkov inzulina ločimo različne tipe sladkorne bolezni:
- Sladkorna bolezen tipa 1: Natančnega vzroka za nastanek sladkorne bolezni tipa 1 ne poznamo, najverjetneje gre za kombinacijo dednih dejavnikov in okoljskih vplivov. Pri njej v beta celicah, ki se nahajajo v trebušni slinavki in izdelujejo inzulin, ta ne nastaja več, kadar ga telo potrebuje. Nujno je zdravljenje z inzulinskimi injekcijami, inzulin je potrebno nadomeščati do konca življenja. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo hudo pomanjkanje inzulina, bolezni se ne da preprečiti in je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Je avtoimuna bolezen, najpogosteje obolevajo otroci in mladostniki do 30. leta starosti.
- Sladkorna bolezen tipa 2: Je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, ki jo ima približno 90 % vseh bolnikov. Nastane zaradi genske zasnove, pogosto pa se pojavi zaradi neustreznega življenjskega sloga (stres, nepravilna prehrana, pomanjkanje gibanja, starost, debelost …). Pri tej vrsti sladkorne bolezni ne gre za propadanje beta celic, temveč za neodzivnost celic na inzuli. Raven inzulina je običajno visoka, še posebej ob začetku bolezni. S starostjo se trebušna slinavka lahko izčrpa, posledično se zmanjša izločanje inzulina, poveča se vrednost glukoze v krvi in bolniki morajo preiti na injekcije inzulina. Na začetku bolezni bolniki lahko sladkorno bolezen tipa 2 obvladujejo z redni telesno aktivnostjo, normalno telesno težo in primerno prehrano.
- Gestacijska ali nosečniška sladkorna bolezen, ki nastane v nosečnosti zaradi vplivov hormonov posteljice in večinoma izgine po porodu. Pri tem gre za sladkorno bolezen tipa 2, ki jo nosečnice obvladujejo z redno rekreacijo in strogo dieto, nekatere pa potrebujejo tudi zdravljenje z inzulinom.
Zapleti sladkorne bolezni
Kadar se sladkorna bolezen pravočasno ne odkrije in posledično zdravi, lahko pride do kroničnih ali akutnih zapletov, nekateri lahko bolnikom tudi ogrozijo življenje.
Akutni zapleti sladkorne bolezni
Nediagnosticirana ali nepravilno zdravljena sladkorna bolezen vodi v hudo hiperglikemijo. Vzroki za nastanek akutne hiperglikemije so lahko okužbe, napake pri zdravljenju (neustrezno nižanje odmerka ali pokvarjen injektor/črpalka), nezdravljena sladkorna bolezen, poškodbe ali opekline, AMI, ICV, GIT krvavitev, akuptni pankreatitis ter zdravila (glukokortikoidi) in lahko vodi v nastanek dveh akutnih zapletov:
- Diabetična ketoacidoza (DKA) je akutni zaplet, ki lahko ogrozi življenje in se lahko pojavi pri bolnikih z nezdravljeno oz. nepravilno zdravljeno, najpogosteje pri mladih. DKA se pojavi hitro, nastane v 24-48 urah, kaže se kot bolečina v trebuhu, slabost in bruhanje, oseba pospešeno in globoko diha, pogosto je prisoten zadah po acetonu in nizek krvni tlak, povečano uriniranje in huda žeja. Pojavijo se lahko tudi nevrološki simptomi, oseba je zmedena, nervozna, lahko pade v komo.
- Diabetični aketotični hiperosmolarni simptom (DAHS) je akutni zaplet nezdravljene ali nepravilno zdravljene sladkorne bolezni, ki se pojavlja pri sladkorni bolezni tipa 2. Do DAHS ne pride nenadno, temveč je zanj značilen počasen nastane (več dni ali tednov), najpogosteje se pojavlja pri starostnikih. Najpogosteje se DAHS kažekot utrujenost in slabo počutje, prisotna sta povečano uriniranje in huda žeja, pride do nenadne izgube telesne teže, prisotni so lahko tudi zmedenost, nervoza in koma.
Akutni in najpogostejši zaplet pri sladkorni bolezni je tudi hipoglikemija in se pojavlja pri obeh tipih sladkorne bolezni. O njej govorimo, kadar sladkor pade pod mejo 3,5 mmol/L. Pri osebah s hipoglikemijo je prisoten občutk lakote, lahko so blede in se tresejo ali pa se prekomerno potijo. Zaznati je povečan utrip srca, občutek vročine, lahko pa pride tudi do slabosti in bruhanja. Oseba je omotična, zmedena, utrujena in ima težave s koncentracijo.
Kronični zapleti sladkorne bolezni
Do kroničnih zapletov navadno pride od 5 do 10 let po začetku bolezni, popolno pa se razvijejo po 25. letih bolezni. Pri tipu 2 jih lahko najdemo že pri odkritju bolezni. Kronični zapleti nastanejo, ker je sladkor v krvi povišan dolgo časa, kljub vsemu pa ni toliko nad mejno vrednostjo, da bi prišlo do akutnih zapletov.
Med kronične zaplete uvrščamo:
- diabetično retinopatijo (prizadene očesno mrežnico in je tudi glavni vzrok slepote),
- diabetično nefropatijo (okvare ledvic, ki lahko privedejo tudi do odpovedi ledvic),
- diabetično nevropatijo (prizadeto je periferno in avtonomno živčevje),
- makroangiopatija (prizadane žile in privede do koronarne srčne bolezni, možganske kapi in ateroskleroze velikih žil na okončinah s posledično gangreno),
- diabetična noga (nastane kot posledica makroangiopatije, nevropaije in mikroangopatije. Ob pridruženem vnetju pride do uničenja tkiva in posledično do odstranitve dela uda),
- rane se počasneje celijo in lahko pride do kroničnih ran,
- pogoste so kožne bolezni (glivične in bakterijske okužbe kože),
- lahko pa pride tudi do depresije in demence.
Zdravljenje kroničnih zapletov sladkorne bolezni
Podjetje SEMOS ima na voljo aparate za lajšanje nekaterih kroničnih zapletov sladkorne bolezni.
