Na pregled pri revmatologu nas osebni zdravnik napoti ob bolečinah ali oteklih sklepih, okornosti oziroma slabši gibljivosti sklepov ali zaradi bolečin v križu. O revmatskih in degenerativnih boleznih sklepov, ki lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, o ločevanju med vnetnimi revmatskimi boleznimi in degenerativnimi boleznimi sklepov ter o čakanju na pregled pri revmatologu v času epidemije covida-19 je za ČakalneDobe.si spregovoril dr. Aleš Ambrožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Kdaj nas zdravnik napoti na pregled pri revmatologu?
Najpogostejši vzrok za napotitev k revmatologu so bolečine v sklepih ter mišicah. Vendar bolečina ni vedno nujno povezana z vnetno revmatsko boleznijo.
Kot pojasni dr. Ambrožič, revmatologi obravnavajo bolnike, ki imajo vnetno revmatsko bolezen, kar najpogosteje pomeni vnetje sklepov. Lahko pa gre tudi za vnetje obsklepnih struktur ali celo za vnetje oziroma bolezensko dogajanje v notranjih organih.
Dr. Ambrožič razlikuje dve vrsti bolečine oziroma vnetja: »Prva vnetna bolečina je tista, ki se okrepi v mirovanju, tista, ki bolnika ponoči zbudi in se zmanjša, potem ko se zjutraj razgiba oziroma ko se čez dan giblje. Ta vnetna bolečina je praviloma povezana z vnetjem sklepov, obsklepnih struktur. Druga, pogostejša vnetna bolečina, pa je povezana z degenerativnimi spremembami, z mehanskimi obremenitvami. To je pa bolečina, ki se običajno pojavi ob neki obremenitvi, ob neprimernem gibu, neprimernem položaju in se ob gibanju slabša. Običajno se poslabša tudi zvečer, potem ko je imel človek čez dan fizične obremenitve. Praviloma pa to ni bolečina, ki bi bolnika ponoči zbudila.«
Torej, če gre za bolečino, ki je vnetnega značaja, je zagotovo smiselna napotitev k revmatologu, a bolečina sama ni zadosten simptom. Če gre denimo za sklepno vnetje, mora osebni zdravnik tudi opisati na napotnici, da gre za oteklino sklepov. Bolečina je v tem primeru manj pomemben simptom, pomembnejši so vidni znaki težav, kot je oteklina sklepov.
Kadar so prizadeti drugi organi, organski sistemi, pa je zgodba zelo kompleksna. Vsak družinski zdravnik oziroma drug specialist mora oceniti, ali obstaja možnost vnetne revmatske bolezni ali pa gre za kakšno drugo zdravstveno težavo.
Med bolj kompleksne revmatološke bolezni spada Sjögrenov sindrom, o katerem smo že pisali. Gre za redko revmatološko avtoimunsko bolezen, ki lahko prizadene celo telo, okvarjeno je lahko delovanje notranjih organov, obenem pa lahko napade tudi centralni živčni sistem, žile in prebavni trakt.
Revmatična obolenja niso le težava starejših ljudi
Vnetne revmatske bolezni so zelo pogoste tudi med mladimi. Seveda različne revmatske bolezni prizadenejo bolnike različnih starosti. Revmatoidni artritis se denimo začne pojavljati že v mlajših letih, pogostost oziroma incidenca pa narašča s starostjo. Spondiloartritisi se praviloma pojavljajo v mlajših letih, tam do 40. leta, sploh oblike bolezni, ki prizadenejo hrbtenico. Te bolezni so pri mladih pogostejše, kot si mogoče predstavljamo, in zahtevajo pregled pri revmatologu.
Ob tem dr. Ambrožič ločuje: »Pri revmi, ki prizadene na stara leta, gre za degenerativne spremembe skeleta, ki jih imenujemo osteoartroza. To so tiste bolečine, ki niso povezane z vnetjem, ampak gre za bolečino, ki je mehanskega značaja in se okrepi ob obremenitvi. Ta je običajno povezana z degenerativnimi spremembami sklepov, hrbtenice ter ne spada med vnetne revmatske bolezni. Pri teh boleznih je terapija simptomatska, torej lajšanje težav. Poleg tega pa se priporočajo nefarmakološki ukrepi, zdrav način življenja, redna telesna aktivnost. Tukaj torej ločujemo vnetne revmatske bolezni na eni strani in degenerativne bolezni sklepov, ki pa se res pojavljajo pogosteje pri starejših.«
Kdaj je pregled pri revmatologu nujen?
Bolečina sama ni nikakršen pogoj oziroma ne določa stopnje nujnosti, pravi dr. Ambrožič. Obstajajo celo bolezni, pri katerih gre za precej hude bolečine, pa ne gre za vnetno revmatsko bolezen in taki bolniki niti ne potrebujejo pregleda pri revmatologu. Poznamo pa v revmatologiji nekaj stanj, ki so nujna.
»Najpogostejši oziroma najbolj znan je gigantocelični artritis, vnetje velikih žil, pri katerem lahko bolnik tudi izgubi vid, in tukaj lahko s hitrejšim ukrepanjem to preprečimo. Potem je še skupina bolezni, ki jim rečemo sistemski vaskulitisi ter sistemske vezivnotkivne bolezni. Pri teh gre lahko za hitro napredujočo okvaro katerega od organov, lahko so bolniki celo življenjsko ogroženi. In to so tista nujna stanja v revmatologiji, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo, in take bolnike sprejemamo vsak dan v nujni revmatološki ambulanti in ta ambulanta bo delala v vsakem primeru, tudi v času covida-19,« podrobneje razloži dr. Ambrožič.
Za temi nujnimi stanji pa je še kopica takšnih, ki zahtevajo obravnavo v krajšem času, v dveh do štirih tednih. To so sklepna vnetja, ki zajemajo večje število sklepov, to so sistemske vezivnotkivne bolezni, sistemski vaskulitisi, pri katerih ne gre za življenjsko ogrožajoča stanja oziroma stanja, ki bi ogrožala delovanje organa na kratek rok, ampak pri katerih se stanje slabša in je bolezen aktivna. Tudi take bolnike na Kliničnem oddelku za revmatologijo pregledujejo redno.
Potem je tukaj še skupina bolnikov, pri katerih je smiselno opraviti pregled v treh mesecih. Za zdaj tudi take pregledajo v predvidenem roku. Vsi drugi, pri katerih se je zdravnik ob triaži odločil oziroma ni ocenil, da potrebujejo prednostno obravnavo, bodo čakali dlje na pregled.
Kako poteka pregled pri revmatologu?
»Pregled se začne s pogovorom, v katerem izvemo vse bolnikove težave, potem pa opravimo celoten pregled, seveda s poudarkom na gibalih, če je problem z gibali, hrbtenico, okončinami, pregled sklepov. Že ob samem pregledu lahko uporabimo ultrazvok za oceno sklepov. Prva slikovna preiskava, ki jo običajno naročimo, je rentgen poleg ultrazvoka. Če je treba, pa opravimo tudi magnetno resonanco, redkeje CT,« opiše dr. Ambrožič.
Kakšne terapije oziroma zdravljenja običajno predpiše revmatolog?
Če revmatolog ugotovi, da gre za vnetno revmatsko bolezen, jo zdravi po priporočilih oziroma smernicah za to bolezen. Načeloma zdravnik predpiše zdravila, ki zmanjšujejo vnetje. Ta vplivajo na imunski sistem in umirijo bolezen. Kot še dodaja dr. Ambrožič, za umirjanje vnetja predpisujejo nesteroidne antirevmatike, to so zdravila, ki jih lahko predpiše tudi že izbrani osebni zdravnik. Pogosto se predpisujejo tudi glukokortikoidi ali imunomodulatorji, med katerimi zdravnik izbira glede na bolezensko stanje in indikacije.
Kot komplementarna metoda se uporablja fizikalna terapija pri tistih, pri katerih je to indicirano, sploh če gre za bolezni gibal, sklepno vnetje, bolezni hrbtenice, vnetne bolezni hrbtenice. Bolniki v takih primerih opravijo fizikalno terapijo na oddelku za revmatologijo, včasih se svetuje tudi napotitev v naravna zdravilišča.
Ob tem dr. Ambrožič poudari še eno zelo pomembno stvar: »Bolnike tudi spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu, torej redni telesni aktivnosti, če je možno z aerobno vadbo, vajami za moč, ravnotežje in razteznimi vajami. Kot zelo velik problem namreč vidimo čezmerno telesno težo, ki bolnike dodatno ogroža, tako zaradi kroničnega vnetja, ki ga povzroča, kot zaradi težav pri gibanju, če gre res za ekstremno debelost.«
Pregled pri revmatologu v času covida-19
Kot je povedal dr. Ambrožič, so do zdaj tako redne kot dodatne ambulante delale nemoteno. Septembra so pregledali vse bolnike, ki so bili že vnaprej naročeni. A trenutno se stvari vsak dan spreminjajo in na dan pogovora, ki smo ga opravili 19. oktobra, je veljalo, da bolnike dan pred njihovim pregledom pokličejo in preverijo njihovo zdravstveno stanje ter potrebo po pregledu. Vprašajo jih, ali so zdravi, če imajo kakšne simptome okužbe, seveda ne smejo priti na pregled. Če se počutijo dobro, a povedo, da jih sklepi ne bolijo, da je njihova bolezen umirjena, da trenutno ne potrebujejo pregleda, take bolnike prenaročijo na pomlad. Za tiste, ki pa čutijo oziroma menijo, da imajo aktivno bolezen, da potrebujejo zdravniško pomoč oziroma pregled, tisti pa še vedno prihajajo na pregled tako, kot so naročeni. Za nujna stanja v revmatologiji, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo, je pristojna nujna revmatološka ambulanta, ki take bolnike sprejema vsak dan in jih bo tudi v prihodnje, ne glede na situacijo s covidom-19.
