Histopatološka preiskava je pogosta diagnostična preiskava, s katero odkrivamo bolezni tkiv na podlagi odvzetega vzorca. Potek, obseg in oblika histopatološke preiskave so seveda odvisni tako od tkiva, kjer bomo vzorec vzeli, kot tudi od težave, ki jo želimo odkriti.

 

Kdaj je potreben histopatološki pregled tkiva?

 

Histopatološki pregled tkiva odredi osebni zdravnik ali zdravnik specialist (npr. dermatolog, ginekolog). Na analizo lahko pošlje različne kožne spremembe, ki se mu zdijo sumljive in bi lahko bile maligne (te spremembe so vidne na koži), ali pa se odščipne del tkiva notranjega organa.

 

 

Makroskopski pregled tkiva ali slikovne preiskave namreč niso vedno zanesljive, zato za potrditev malignih sprememb v tkivu strokovnjaki opravijo dodatne mikroskopske preglede tkiva. Pri histopatološki preiskavi ne gre le za opredelitev malignih sprememb, temveč se ugotavljajo tudi dejavniki, ki so povezani s potekom bolezni in nam omogočajo uvid v zdravljenje bolezni.

 

Kako poteka histopatološka preiskava?

 

Pri histopatološkem pregledu se preverjajo tkivni in celični vzorci, ki se odvzamejo na različne načine:

  • s kirurškim posegom (npr. odščip ali izrez),
  • z biopsijo (tanko ali debelo iglo) ali
  • z obdukcijo.

Nekateri vzorci so zelo majhni (npr. odščip sluznice želodca), nekateri pa veliki (npr. odstranjena jetra, del črevesja, kože). Ko se tkivo odstrani, se položi v fiksirni medij, ki stabilizira tkivo in prepreči njegovo razpadanje. Najbolj poznan fiksir je formalin (10-% raztopina formaldehida v vodi). Vzorec se še isti ali naslednji dan pošlje v laboratorij, kjer se izvede analiza vzorca.

 

 

Pregled tkiva opravi specialist (patolog), kadar gre za kožo dermatolog oz. pri brisih materničnega vratu ginekolog.

 

Glavna preiskovalna metoda za pregled odvzetega tkiva je mikroskopski pregled tkiv in celic (s svetlobnim mikroskopom). Na kratko, tkivo se obdeluje od 12 do 16 ur, da se pridobi najbolj optimalni vzorec za pregled pod mikroskopom. Pri tem se uporabijo tudi barvila, da se različne komponente med mikroskopskim pregledom kar najbolje izrazijo. V sodobni patološki diagnostiki so poleg mikroskopskega pregleda del standardne obravnave tudi ostale preiskovalne metode (molekularnogenetske, imunohistokemične, imunofluorescenčne, elektronskomikroskopske idr.). Te preiskave omogočajo natančnejšo opredelitev bolezni in tistih dejavnikov, ki so povezani s potekom bolezni ter z odzivom na določeno vrsto zdravljenja. 

 

Koliko časa čakamo na izvid?

 

Ko patolog pregleda odvzete in obdelane vzorce pod mikroskopom, poda svojo diagnozo v obliki patološkega poročila. To poročilo opisuje histološke ugotovitve in mnenje patologa. Rezultate prejme tudi napotni zdravnik, ki pacientu nato pojasni izvid. Takrat se določi tudi morebitno nadaljnje zdravljenje, v odvisnosti od rezultata histopatološke preiskave.

 

Kadar izvid ni povsem jasen oz. kadar pacient dvomi o izvidu, lahko tako zdravnik kot pacient zaprosita za drugo mnenje. Vzorec se pošlje v konzultacijo nekomu od priznanih specialistov patologov za določeno področje, rezultate pa ponovno prejme napotni zdravnik. Lahko pa pacient sam pridobi drugo mnenje v drugi ustanovi. Seveda se v takšnih primerih svetujejo tudi dodatne preiskave, ki so zelo pomembne za pravilen izbor nadaljnjega zdravljenja.

 

 

Kljub neznanemu imenu …

Morda histopatološka preiskava marsikomu ni znana po imenu, kljub vsemu pa se je vsak z njo srečal posredno ali neposredno. Odvzem tkiva in poznejši mikroskopski pregled lahko opredelita različne bolezni, ki se kažejo s spremembami v tkivih in celicah (tumorji, vnetja, bolezni kopičenja idr.), posledično lahko pacient kar najhitreje pridobi primerno zdravljenje. Zato so preventivne dermatološke, ginekološke, gastroskopske, kolonoskopske in druge preiskave resnično pomembne za predčasno odkrivanje sprememb v tkivih.

 


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×