V svoji kliniki za sodobno zdravljenje poškodb je doc. dr. Mitja Bračič združil znanje fizioterapije, diagnostike in kinezioterapije. Kot svetovalec sodeluje s športnimi zvezami in olimpijskimi komiteji doma in v tujini.

 

Njegov glavni cilj je zagotoviti zdravje posameznika in neovirano gibanje njegovega telesa. Z njim smo se pogovarjali o rekreativnih športnikih, izzivih, s katerimi se najpogosteje srečajo pri telesnih pripravah, in tem, kaj storiti, kadar se pojavi poškodba.

 

Rekreativni šport je v zadnjih letih pri nas v porastu. Zagotovo lahko trdimo, da smo Slovenci športni narod, ne le na ravni vrhunskega športa. Pred leti se nam je zgodila tekaška manija, v zadnjem času sta Tadej Pogačar in Primož Roglič spodbudila večje zanimanje za kolesarstvo, pohodništvo je pri nas priljubljeno že od nekdaj.

 

 

Na kaj moramo biti pozorni pri posamezni vrsti športa, da preprečimo morebitne poškodbe? So razlike med tem, katere poškodbe so pri katerem športu najpogostejše?

Vsak šport, ki ga želimo izvajati, zahteva ustrezno telesno pripravljenost. Ne gre tako, da se kar usedemo na kolo in se peljemo 50 kilometrov. Telesna priprava je potrebna tudi z vidika telesne mase. Če imamo čezmerno telesno maso, je zelo veliko tveganje, da se bomo poškodovali ali imeli težave pri teku, kolesarjenju ali hoji v hribe. Drugi vidik je telesna priprava z vidika moči. Če imamo nepripravljene noge, težko kolesarimo, težko tečemo in tudi pri hoji v hrib, predvsem dol s hriba, imamo veliko težavo, ker moramo prenašati to maso.

 

V šport moramo iti postopoma, to velja tudi za hojo v hribe. Kot je običajen didaktični postopek tudi pri učiteljih, osvojimo najprej majhen hrib, nato se lotimo višjega in na koncu, ko smo pripravljeni, osvojimo najvišjega. Zelo velika napaka je, ko želijo takoj osvojiti Triglav. To je zahtevna gora in nepripravljeni posamezniki tja ne spadajo. To je lahko zelo boleča izkušnja in pojavijo se lahko poškodbe.

 

Kje se najpogosteje pojavijo težave?

Zaradi telesne nepripravljenosti imamo pri teku naslednje težave: težave z gležnji, težave s stopali, težave s koleni in kolki. Tek ni človekovo naravno gibanje, ampak je šport, zato zahteva pripravo. Človekovo naravno gibanje je hoja.

 

Enako je s kolesarstvom, ki je ciklično gibanje. Pedale poganjamo, naredimo več desetkrat, tisočkrat enak gib in to zahteva pripravo. Najpogostejše poškodbe pri kolesarjih so povezane s stopali, na primer zaradi nepravilne postavitve stopal na pedale. Druga je preobremenitev kolenskega sklepa. Že po naravi imamo dominantno in nedominantno okončino glede na to, ali smo levičarji ali desničarji. Normalno je, da z eno nogo vedno bolj pritiskamo na pedale kot z drugo. Tukaj lahko pride do preobremenitvenega sindroma kolena, lahko pride do obrabe hrustancev. Potem si lahko kupimo prevelik ali premajhen okvir kolesa, lahko si nepravilno pripravimo sedalo, kar vodi v močne bolečine v križu. Pojavljajo se še drugi preobremenitveni sindromi, povezani bolj s fizionomijo človeka, se pravi pretreniranost in podobno.

 

Kolesarjenje zahteva pravilno postavitev človeka na kolesu. Tu je zelo pomembno, kako sedimo na njem. Postavitev stopala na pedalu je odvisna od tega, ali imamo dolga ali kratka stopala. Odvisno je tudi od tega, kje imamo sedišče, kakšno je osišče kolena – stopala. Treba je pogledati celotno biomehansko verigo.

 

 

Na kaj moramo biti pozorni na primer pri sobnem kolesu? Je kaj drugače kot pri kolesarjenju?

Pri sobnih kolesih imamo klasična fitnes kolesa in valjčke. Pri valjčkih namestimo svoje kolo, s katerim se vozimo zunaj. Če imamo valjčke, imamo po vsej verjetnosti kolo že pripravljeno tako, da smo pravilno biomehansko postavljeni na kolo. Pri sobnem kolesu pa je zelo pomembno, da pogledamo, kje je sedalo, da ni prenizko ali previsoko. Ko sedimo, naj bo noga skoraj čisto iztegnjena, se pravi, naj bo koleno rahlo pokrčeno. Naslon za roke mora biti v takem položaju, da nismo skrivljeni, držati se moramo bolj pokončno.

 

Kaj pa hoja v hribe? Ali tudi pri tem tvegamo poškodbe?

Hoja v hribe je eden glavnih razlogov, da pacienti pridejo do nas. Največ težav se pojavi pri ljudeh, ki niso telesno pripravljeni, imajo preveliko telesno maso. Predvsem pri hoji po klancu navzdol si lahko poškodujejo gležnje ali kolena, prihaja do preobremenitvenega sindroma, vnetja ligamentov. Če mi preslišimo tovrstne poškodbe, lahko preidejo v kronične poškodbe. Te pa zahtevajo daljši čas zdravljenja, tudi do dveh ali treh mesecev.

 

Glede na porast rekreativnega teka – ali se lahko zaradi tovrstne rekreacije hitreje pojavi obraba kolkov ali kolen? Pride do poškodb? 

Na kliniki obravnavamo ogromno število bolnikov z delno obrabo in tudi popolno obrabo hrustanca in meniskusov. Kar zadeva sklepne strukture, ni nujno, da so obrabe posledica športa, lahko so tudi posledica genetike. Imamo torej tudi mlajše bolnike, ki imajo obrabo hrustanca, a je to posledica genetskega materiala, ki so ga dobili od staršev, lahko je tudi posledica bolezni. Res pa je, da ukvarjanje s tekom ali kolesarstvom, košarko in tenisom lahko prinese okvaro in obrabo hrustancev.

 

Je pomembno, da obrabo hitro prepoznamo? Kakšni so prvi znaki obrabe kolkov?

Bolečine v kolkih se lahko pojavijo zaradi več dejavnikov. Tukaj imajo nekaj dela tudi internisti, se pravi, da lahko so vzrok organi, lahko je zožano ožilje, lahko so neke druge težave v trebuhu. Bolečina v kolenu je lahko eden od takih pojavov, ki lahko vodi do bolečin v kolku. Kadar boli koleno, torej gledamo tudi kolke, to je zelo pomembno. Če bi naredili statično ali dinamično diagnostiko človeka, bi videli nepravilen vzorec hoje. Ljudje namreč spremenijo vzorec gibanja, ko občutijo bolečine v eni okončini, saj začnejo kompenzirati. To je vzorec, ki nas opozarja na to, da se nekaj dogaja v kolkih. Potem je tu še slikovna diagnostika z magnetnim slikanjem in podobno.

 

Kronične bolečine v kolenih so pogosta posledica preobremenitev pri skupinskih vadbah v fitnesih. Kaj lahko storimo, da se jim izognemo?

 Pogosto pacienti pridejo k meni poškodovani po skupinskih vadbah, kot so bootcamp, cross fit, zumba, kjer je veliko dvigovanja uteži in skokov, za tovrstne telesne vadbe pa je treba biti telesno pripravljen. Človeku s čezmerno telesno težo nikoli ne bi svetoval skupinske vadbe. Skupinska vadba je privlačna tudi z vidika druženja, to drži predvsem za ženske. S tega vidika bi morali pristopiti tudi trenerji in ne obravnavati vadbe kot nekega visoko intenzivnega treninga, kot je trening HIIT. To je ameriška marketinška poteza, zaradi katere se je poškodovalo veliko ljudi ali bilo pretreniranih. Človeku, ki se želi vključiti v skupinsko vadbo, vedno priporočam, da začne z nekaj meseci treninga pod strokovnim nadzorom, da se telesno pripravi, izgubi kakšen odvečen kilogram, okrepi mišice in se potem začne ukvarjati s skupinsko vadbo enkrat in nato dvakrat na teden.

 

Kaj bi lahko ljudem svetovali glede na svoje dolgoletne izkušnje s športnimi poškodbami? Kako se pripraviti in poskrbeti za svoje zdravje? 

Glede na izkušnje bolnikov, ki sem jih obravnaval in so bili k meni napoteni zaradi različnih poškodb, lahko rečem, da je poleg ogrevanja in dobre telesne pripravljenosti, o kateri sem govoril, treba za varnost poskrbeti že prej, tudi na druge načine. Če pride do poškodbe, se je poleg kakovostnega zdravljenja izkazalo, da je pomembno imeti tudi dobro zavarovanje. To bolniku omogoči hitrejšo obravnavo pri specialistu, s tem pa večje možnosti za hitrejše in bolj celovito okrevanje.

 

Z Zdravstveno polico hitreje do specialista

Dostop in kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev v samo nekaj dneh si lahko zagotovite z zavarovanjem Zdravstvena polica, ki so ga oblikovali v Vzajemni.

 

Ob bolezni ali poškodbi bodo za vas dobro poskrbeli, saj sodelujejo z izbranimi zdravniki in ustanovami, ki dosledno zagotavljajo vrhunske storitve. V njihovo mrežo zanesljivih in strokovnih izvajalcev zdravstvenih storitev je trenutno vključenih več kot 50 domačih in okoli 30 tujih partnerjev.

 

V asistenčnem centru Varuha zdravja za zavarovance v celoti pripravijo načrt zdravljenja in vas vodijo skozi specialistično zdravljenje od začetka do konca. Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo. Poskrbijo tudi za morebitno organizacijo operativnega posega – doma ali v tujini.

S sklenitvijo zavarovanja lahko do zdravniške obravnave oziroma posveta dostopate tudi na daljavo. Obisk pri specialistu vam lahko organiziramo tudi na daljavo (posvet z zdravnikom pred videa ali klasičnega klica). Prav tako vam omogočamo, da vsa vprašanja o zdravstvenem stanju posredujete zdravnikom prek storitve dr. Posvet, ki je varen zasebni kanal za posvet z zdravnikom. Vprašanje lahko kadar koli 24/7 zastavite enemu od sodelujočih zdravnikov.

 


Vzajemna zavarovalnica

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Kolenski sklep: Kdaj nastopijo težave?
Fizioterapija in ortopedija
Gibanje

Kako deluje kolenski sklep in kakšne težave lahko nastanejo, ko ga poškodujemo? Z nami se je pogovarjal travmatolog mag. Iztok Pilih, dr. med., spec. kirurg.

Bolečine v kolenu pri teku: kakšne so in kako ukrepati

Najpogostejše težave tekačev so bolečine v kolenu. Bolečina v kolenu je lahko ostra, zbadajoča, topa, skeli, občutimo elektriko … in ne vemo, kaj pomeni, zakaj je nastala in predvsem kako naprej. Na srečo je večina bolečin v kolenu minljiva in s primernimi koraki boste lahko kmalu ponovno šteli kilometre.

Z glavo na smučanje: Kako pravilno pripravimo koleno na napor
Z glavo na smučanje: Kako pravilno pripravimo koleno na napor
Fizioterapija in ortopedija
Gibanje
Življenjski slog

Nasvete so z nami delili dr. Iztok Pilih in fizioterapevt Borut Vrhovnik iz ambulante Zdravje AS ter kineziolog Nal Dobnikar iz klinike Arthron.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×