Hormonski motilci so zdravju škodljivi. Pa vendar tematika o uporabi kemikalij, ki so dokazani hormonski motilci in se jih še vedno uporablja v izdelkih za osebno nego, kozmetiki, čistilih in plastiki, traja že več kot 10 let.
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Travnate površine pa kmetje pogosto uporabijo za pašo goveda. V članku avtor predstavi razliko med mesom ekološke in industrijske reje.
Ko se spomladi pojavijo prvi topli sončni dnevi, želimo izkoristiti vsako minuto izpostavljanja soncu in vitaminu D. Sicer s tem ni nič narobe, a pogosto pozabljamo, da tudi šibko sonce lahko škoduje naši koži. Zaplete se lahko že pri pravilni rabi sončnih krem, katerih je danes na trgu toliko, da težko izberemo tisto, ki nam bo res pisana na kožo. V spodnjem prispevku je izpostavljenih nekaj pomembnih opozoril o soncu in sončenju, ter kako se lahko zaščitimo pred nevarnimi sončnimi žarki.
Klopni meningitis in lymska borelioza sta resni obolenji. Proti klopnemu meningitisu se lahko cepimo, boreliozo pa je dobro hitro prepoznati.
Maščobe v prehrani so zelo pomembne za zdravo življenje, a lahko povzročajo tudi bolezni srca in ožilja. Kako se bolezni srca in ožilja izogniti?
Pretirano sončenje ne škodi le naši koži, ampak je izjemno nevarno tudi zaradi sončarice, ki je zaradi motenj v regulaciji temperature lahko tudi usodna. Znake sončarice je zato dobro čim prej prepoznati in skladno z njimi hitro ukrepati, še preden telesna temperatura naraste toliko, da se za nas lahko zgodi najhuje.
Kdaj nastopi visok krvni pritisk in kako ravnati, ko ta postane kroničen? Razbijamo tudi mite in resnice o visokem pritisku.
Piki komarjev lahko povzročajo kar nekaj preglavic in zdravstvenih zapletov, dejstvo pa je, da so nekateri ljudje za komarje znatno bolj okusni kot drugi. Kaj je vse tisto, kar vpliva na našo »okusnost« in katere so tiste bolezni, ki jih komarji lahko potencialno prenašajo tudi v Sloveniji?
Komarji prenašajo večje število zelo nevarnih bolezni. V tem članku nadaljujemo s podrobnejšim opisom tistih bolezni, ki jih komarji najpogosteje prenašajo in ogrožajo predvsem popotnike in prebivalce držav tropskega in subtropskega sveta.
Tattoo ali tetovaža je danes zelo razširjena oblika poslikave telesa, ki jo lahko odstranimo zgolj lasersko. Na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo motiv in tetovatorja?
Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?
Če pravilno hodimo, krepimo celotno telo in se boljše pripravimo na starost in vsakodnevne aktivnosti. Kako vemo, ali je naše gibanje pravilno?
Hripavost in boleče grlo sta pogosta spremljevalca jesenskega in zimskega časa. Mrzel zrak in slab imunski sistem velikokrat izzovejo prehlad, kašljanje in vnetje dihal. V slednjem članku bomo pisali o hripavosti in bolečem grlu.
Kaj je AIDS in kaj virus HIV? Kakšna je pravzaprav razlika? Kako dandanes zdravimo virus HIV in AIDS ter kakšni so simptomi? Kdo izvaja testiranja in kdo nudi pomoč in podporo?
Nasvete so z nami delili dr. Iztok Pilih in fizioterapevt Borut Vrhovnik iz ambulante Zdravje AS ter kineziolog Nal Dobnikar iz klinike Arthron.
V zadnjem času se med vitamini najbolj izpostavlja vitamin C. Ta je zelo pomemben za imunski sistem, saj se tradicionalno uporablja proti okužbam in prehladom. Poleg tega vitamin C sodeluje v kar 15 000 presnovnih procesih v človeškem telesu.
Avtizem ni bolezen. Je razvojna nevrološka motnja oz. stanje, ki se lahko spreminja v odvisnosti od okolja, v katerem oseba živi. O avtizmu nam je veliko povedala defektologinja Patricija Lovišček, ustanoviteljica koprskega Zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma.
Teja Ličen, kineziologinja na Inštitutu za športno medicino Maribor, je z nami delila nasvete in predloge za telesno aktivnost starostnikov. Kako zelo pomembna je telesna aktivnost v zrelih letih našega življenja, si preberite tukaj.
Urška Kužner se je tokrat poglobila v psihomotorični in psihosocialni razvoj otrok do 6. leta starosti. Kdaj otrok prehaja med različnimi razvojnimi mejniki in kdaj razvoj odstopa od normalnega? Več v spodnjem prispevku.
Kdaj je otroku obšolska dejavnost v veselje in kdaj v breme? Kdaj kot starši ali stari starši prekoračimo mejo in otroku povzročimo stres namesto razbremenitve? Odgovore na ta vprašanja je v spodnjem prispevku za nas pripravila Urška Kužner.
O menstrualnem ciklu smo že pisali. Ker pa je tematika zelo široka, sploh ko pride do uporabe menstrualnih pripomočkov, smo dodatno pripravili pričujoči članek. Za vas je Urška Kužner pregledala možnosti in zapisala tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti vsakega pripomočka v upanju, da bo izbira za vas lažja.
Danes lahko na spletu, v specializiranih trgovinah in lekarnah kupimo prehranska dopolnila različnih vrst in oblik. Vendar ali so vsa prehranska dopolnila enako kakovostna, smiselna in sploh učinkovita? Preberite si spodnji prispevek Urške Kužner na to temo.
Obravnava pri psihiatru zveni kot strašljiva rešitev za naše duševno zdravje. A strah in stigma ne smeta prevladati nad željo in potrebo po boljšem psihičnem stanju in počutju. Več v prispevku.
Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno pozornost in skrb, ko so v šoli. Kako v Sloveniji otrokom s posebnimi potrebami zagotavljamo dostop do ustreznih strokovnjakov?
Slovenija je ena redkih držav, ki psihoterapije nima povsem regulirane, kar pomeni, da poklic psihoterapevta ni urejen . Več o vejah psihoterapije in na kaj biti pozorni pri izbiri psihoterapevta v spodnjem prispevku.
Ali ste vedeli, da kar dve tretjini odraslih v razvitih državah ne spita dovolj? Kdaj in zakaj spimo ter kako poskrbeti, da je naš spanec kar najboljši, si preberite v spodnjem prispevku.
Kakšni so vzroki za depresivnost, kako jo prepoznamo in zdravimo? Preberite si spodnji prispevek.
O zdravju govorimo, ko smo v stanju fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja. Žal zelo pogosto zapostavljamo duševno zdravje, kar lahko privede do številnih težav. Kako se spoprijeti s svojim duševnim zdravjem in kako o njem spregovoriti, si lahko preberete v spodnjem prispevku dr. Nere Božin.
Človeška komunikacija ni zgolj verbalna. Sestavljena je iz številnih načinov komunikacije, s pripomočki ali brez njih. Ali poznate vse oblike komunikacije, ki so nam na voljo? Preverite v prispevku dr. Nere Božin.
Slab zadah (imenovan tudi halitoza) je lahko izjemno neprijeten in močno vpliva na kakovost našega družabnega življenja. Zato ni čudno, da so police v trgovinah polne žvečilnih gumijev, dražejev, ustnih vodic in drugih izdelkov, ki naj bi ublažili ali prikrili slab zadah. A je večina teh le začasna rešitev, saj se ne spopadajo z vzrokom slabega zadaha.
Periferna arterijska bolezen (PAB) in ishemija sta resni posledici motenih prekrvavitev okončin. Zakaj nastaneta, kako ju odkrivamo in hitro zdravimo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Vitamin D je ključen za absorpcijo pomembnih mineralov v telesu. Ali moramo vitamin D dodatno jemati kot prehransko dopolnilo? Več je z nami delil Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine.
Povečanje odpornosti in dober imunski sistem sta ključna za zdravo življenje. Kako oskrbeti imunski sistem, ko je ta najbolj ogrožen? Več v prispevku, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. splošne medicine.
Tokrat v sodelovanju z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. družinske medicine, izpostavljamo prednosti in slabosti jemanja prehranskih dopolnil. Ta niso vedno potrebna, so pa lahko v nekaterih primerih koristna. Več v prispevku.
Jemanje prehranskih dopolnil je dandanes že kar moderno, saj nam jih ponujajo čisto vsi - trgovine, influenserji, prijatelji in družinski člani. Vprašati se je potrebno, ali prehranska dopolnila sploh potrebujemo. V spodnjem prispevku je svoje strokovno mnenje z nami delil tudi Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine.
Ste že kaj razmišljali o sezonskem cepljenju proti gripi? O razlogih, zakaj je cepljenje smiselno, smo govorili z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. družinske medicine. Več v prispevku.
Kako prepoznati spolne stereotipe, kako vplivajo na nas in našo okolico ter kaj lahko storimo, da ne zapademo v njihove pasti? Preverite odgovore v zapisu dr. Nere Božin.
O izkušnjah prenehanja s kajenjem smo že pisali. Za tiste, ki še vztrajate pri kajenju, pa smo v sodelovanju z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. družinske medicine, pripravili prispevek o vplivu kajenja na vaše zdravje. Več na povezavi.
Nevrolog diagnosticira in zdravi tako bolezni, ki neposredno vplivajo na centralni, periferni in avtonomni živčni sistem, kot tudi stanja, ki posredno povzročajo bolezenska stanja. Več o tem, kdaj in zakaj se odločiti za pregled pri nevrologu ter kako ta poteka, si lahko preberete v prispevku.
Pogosto se zgodi, da partnerja v nekem trenutku opazita, da se ne moreta več povezati tako, kot sta se lahko včasih. Za boljšo komunikacijo se morata potruditi oba. Komunikacija ni enostranska dejavnost, temveč je sodelovanje. Več si lahko preberete v članku.
Kaj storiti, ko zapeče, začrviči in zvije v želodcu? Če sumite, da gre za zgago, vam bo spodnji prispevek še kako prav prišel. Več na povezavi.
Prebavne težave so stalnica sodobnega sveta in eno najpogostejših obolenj, s katerim se ljudje srečujemo. Več o pogostih prebavnih težavah in kako jih zdravimo je z nami delil Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine.
Poškodbe v domačem okolju so veliko pogostejše, kot sploh mislimo. Katere so najpogostejše poškodbe v domačem okolju, kako jih pravilno oskrbimo in kdaj je potreben posvet z zdravnikom? Preverite v spodnjem prispevku.