Osteoartroza je degenerativna bolezen sklepov, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših posameznikih. Kje in zakaj nastane osteoartroza in kako jo zdravimo, je z nami delil dr. Aleš Ambrožič, dr. med., specialist revmatologije iz Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana. Več v nadaljevanju.
Kje nastane osteoartroza?
Osteoartroza se razvije na sklepih, najpogosteje na rokah, na zadnjih (distalnih) in predzadnjih (proksimalnih interfalangalnih) sklepih, torej na zadnjih dveh členkih, ki sta bližja nohtom. Redkeje se razvije na vrhnjih členkih na rokah (metakarpofalangalnih sklepih), ki jih pogosteje prizadene revmatoidni artritis. Lahko pa se degenerativne spremembe pojavijo tudi na drugih sklepih: ramenih, komolcih, zapestjih, pogosto na kolenih, kolkih.
Osteoartroza na kolenih in kolkih povzroča bolečine pri hoji ter jo s tem oteži. Takšni posamezniki se zglasijo pri ortopedu, ki se lahko pri napredovali bolezni odloči za operativno zdravljenje osteoartroze velikih sklepov in opravi vstavitev endoproteze. Na stopalih se osteoartroza najpogosteje kaže kot hallux valgus. To poznajo ljudje, ki jim palec vleče vstran, kost pa se giba navznoter od stopala.
Osteoartroza, ki jo imenujemo spondilartroza, prizadene hrbtenico, male sklepe hrbtenice ter povzroči spremembe medvretenčnih ploščic. Dr. Aleš Ambrožič, dr. med., specialist revmatologije s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pojasni:
Do tega pride zaradi izsušitve želatinastega jedra, ki tvori medvretenčne ploščice. Obroček postane bolj trd, manj elastičen. Ob nepravilnih pritiskih, poškodbah ali pa kar tako pride do razpoka tega obročka in takrat se zdrizasta masa iz medvretenčne ploščice pomakne proti živcu ali pa v hrbtenični kanal proti hrbtenici, kar povzroča pritisk na živce. To je torej tista bolečina v križu, lumboishialgija oziroma išias.
Kdaj se osteoartroza začne pojavljati?
Dr. Ambrožič pravi, da se sklepi začnejo starati, ko pridemo na svet, in se proces konča takrat, ko gremo s tega sveta:
Če bi šli po cesti in iskali ljudi, ki nimajo nobenih sklepnih težav, bi se verjetno, če bi jih poslali na rentgen, tudi pri njih videle degenerativne spremembe, ki se dogajajo, ampak niso nujno povezane s težavami.
Sklepi običajno bolijo takrat, ko se osteoartroza razvija in je ob tem prisotno tudi vnetje. Nekaj tednov je sklep lahko izrazito pordel, potem pa se ta rdečina (vnetje) umiri, bolečina popusti, bolnik pa opazi kostne zadebelitve. Za osteoartrozo je tipična asimetrična prizadetost sklepov. Pri osteoartrozi, oziroma ko je sklep že osteoartrotično spremenjen, je tak sklep manj odporen proti zunanjim dražljajem. Zato pri fizičnem naporu pride do preobremenitve teh sklepov in takrat se bolečine lahko okrepijo. Kakšen sklep za nekaj časa spet oteče. Bolečina, lahko tudi oteklina, se torej pojavi ob preobremenitvi, ko razdražimo sklep in s tem povzročimo blago vnetje. Tako vnetje običajno samo mine oziroma mine s pomočjo protivnetnih zdravil.
Zakaj nastane osteoartroza in pri kom statistično najpogosteje?
Vzrokov za osteoartrozo je več. Eden od možnih so poškodbe. »Na primer pri poškodbah kolen športnikov pride do obrabe hrustanca, meniskusov, vezi, sklep lahko postane nekoliko manj stabilen in potem se z leti na tem poškodovanem kolenu razvije osteoartroza. Drugo koleno, ki je bilo enako obremenjeno, a nepoškodovano, je zdravo, na tistem delu, ki je bilo poškodovano, pa vidimo hitrejše napredovanje osteoartroze,« pojasnjuje revmatolog.
Drugi razlog je pretirana uporaba. Dr. Ambrožič obrazloži: »Zelo izrazito osteoartrozo smo videvali včasih, ko so posamezniki uporabljali še stare pisalne stroje. Takrat se je videlo, da so ženske, ki so veliko tipkale, recimo sodniške zapisničarke, imele izrazito osteoartrozo sklepov na rokah. V tem primeru je bila osteoartroza povezana z mehansko obremenitvijo. Podobno je pri fizičnih delavcih, ki so izpostavljeni čezmernim obremenitvam hrbtenice, dvigovanju bremen, vibracijam in sunkom.«
Veliko vlogo, zakaj nastane osteoartroza, igra tudi genetika. Ženske so veliko bolj podvržene osteoartrozi kot moški. Domneva se, da zato, ker imajo nekoliko bolj ohlapne vezi in manjšo mišično maso. Zaradi tega so mišice, ki držijo sklep v pravem položaju, manj napete in prihaja lahko do večjih amplitud gibov sklepov, ob tem pa do okvare hrustanca. To so mikro poškodbe, ki se z leti nabirajo in počasi vodijo v osteoartrozo. Pri 50 letih ima približno polovica žensk že težave z osteoartrozo, s starostjo pa se ta delež še povečuje. Osteoartroza je do neke mere tudi dedna, saj kot opaža dr. Ambrožič, veliko bolnic, ki pridejo na pregled, pove, da so imele tudi njihove mame podobne težave ter da tudi že njihove hčerke opažajo nekaj podobnega. Torej se osteoartroza pogosteje pojavlja v družini po ženski strani. Pri moških se pojavlja redkeje, čeprav imajo lahko tudi moški izrazito osteoartrozo.
Kako zdravimo osteoartrozo?
Pri osteoartrozi, če prizadene sklepe na rokah, zdravniki najprej predlagajo uporabo protivnetnih mazil, ki vsebujejo nesteroidne antirevmatike. Ob intenzivnejših simptomih svetujejo nesteroidne antirevmatike v obliki tablet. Sicer pa ko gre samo za bolečine, ki so moteče, predpisujejo enostavne analgetike, zlasti tiste, ki vsebujejo učinkovino paracetamol.
Zdravljenje je simptomatsko, torej gre v prvi meri za lajšanje težav. K zdravljenju spada tudi redna telesna vadba, krepitev mišic in vaje za moč. Zdrav življenjski slog tu je izjemno pomemben! Pri osteoartrozi, ki prizadene nosilne sklepe, kolke, kolena, stopala, ima telesna teža zelo velik pomen. »Veliko bolnikov s čezmerno telesno težo ima pogoste osteoartroze. Raziskave so pokazale, da je čezmerna telesna teža povezana z izrazitejšim izražanjem bolečine. Zanimivo pa je, da zaznavanje bolečine v nosilnih sklepih hrbtenice, pa tudi v sklepih rok, ni toliko povezano s telesno težo, ampak z deležem maščevja, ki ga ima bolnik. Torej če ima nekdo veliko maščevja, pa telesno težo celo nižjo kot nekdo, ki ima veliko mišic, je prvi občutil večje bolečine. To pa predvsem na račun adipokinov, snovi, ki jih sproščajo maščobne celice, in na neki način to nizko kronično vnetje povečujejo,« sklene dr. Ambrožič.
