Artritis je bolezen, ki povzroči sklepno vnetje, prizadet pa je lahko en sam ali več sklepov hkrati. Poznamo več različnih oblik artritisa, med njimi sta najpogostejši osteoartroza in revmatoidni artritis.

Z zgodnjim ugotavljanjem bolezni, učinkovitim zdravljenjem ter – izjemno pomembno – pravo prehrano ter telesno aktivnostjo je mogoče artritis ustaviti oziroma preprečiti njegovo napredovanje. Kljub artritisu lahko še naprej kakovostno živimo. Več o tem nam je povedal dr. Aleš Ambrožič, dr. med., z oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

 

Kaj prepoznamo kot artritis

Poznamo pet klasičnih znakov vnetja, ki so značilni tudi za sklepno vnetje ali artritis. To so:

  •     bolečina
  •     oteklina
  •     rdečina
  •     vnet predel je toplejši na otip
  •     gibalna funkcija je okrnjena

Zelo tipična lastnost bolečine pri sklepnem vnetju je, da se pojavi v mirovanju, da bolnika ponoči zbuja ter da ta bolečina običajno popusti, ko se zjutraj bolnik razgiba. »Zelo tipičen znak za artritis oziroma vnetne revmatske bolezni je tudi jutranja okornost. Bolniki jo običajno opišejo, kot da je telo v oklepu, da so sklepi v oklepu, ko se razgibajo, telovadijo, pa to počasi popusti,« poudari dr. Ambrožič.

 

 

Oblike artritisa in kdo zboli za njimi

Najpogostejši obliki artritisa sta osteoartroza, pri kateri gre za degenerativne spremembe oziroma obrabo sklepov, do te obrabe pa pride naravno, s starostjo, ter revmatoidni artritis.

Težave pri revmatoidnem artritisu se začnejo pojavljati neopazno, pogosteje prizadene ženske (razmerje žensk proti moškim je približno 5 : 1), s starostjo pa pojavnost počasi narašča. Revmatoidni artritis najbolj tipično prizadene roke, metakarpofalangealne sklepe, prizadene pa tudi zapestja, komolce, ramena, stopala in kolena.

Poznamo tudi sklepna vnetja, ki nastanejo zaradi odlaganja kristalov (protin in psevdoprotin). Putika ali bolezen protina (urični atritis), ki je najpogostejše s kristali povzročeno vnetje, se pogosteje pojavlja pri moških, običajno pri tistih s čezmerno telesno težo, z drugimi boleznimi, lahko sladkorno boleznijo, hipertenzijo, srčno-žilnimi boleznimi. 

Ženske za to obliko artritisa zbolevajo šele po menopavzi, s starostjo pa se pogostost povečuje. Gre za burno, akutno sklepno vnetje, ki se razvije v nekaj urah ali čez noč, sklep je zelo boleč, otečen, pordel, če je to na nogi, bolniki težko hodijo.

 

 

Pri drugem najpogostejšem artritisu, povzročenem s kristali, pri psevdoprotinu je vnetno dogajanje manj burno in običajno zajame zapestja, kolena, lahko tudi samo en sklep, zgodi se občasno, lahko nekajkrat na leto. Prizadeti so tako moški kot ženske, po besedah dr. Ambrožiča morda ženske celo nekoliko bolj.

Nekoliko redkejši bolezni sta psoriazni artritis, ki je povezan z luskavico, in enteropatski spondiloartritis, povezan s Crohnovo boleznijo. Psoriazni artritis lahko poteka tudi kot poliartritis, ki je zelo podoben revmatoidnemu artritisu, v nasprotju z njim pa prizadene tudi zadnje členke, torej distalne interfalagalne sklepe. Pogost znak so tudi spremenjeni nohti, občasno pride do otekline celega prsta na roki ali stopalu – temu rečemo daktilitis. Za enteropatski spondiloartritis, ki se pojavi pri petini bolnikov s Crohnovo boleznijo in enako pogosto za njim zbolevajo tako moški kot ženske, pa je značilno vnetje kolen, kolkov in gležnjev, ki se najpogosteje začne nenadno.

Sklepno vnetje se pojavlja tudi ob številnih drugih sistemskih vezivnotkivnih boleznih, od katerih je najpogostejši sistemski lupus eritematozus. Pri teh boleznih je sklepno vnetje lahko edina ali pa le ena od manifestacij bolezni. Poleg sklepnega vnetja se tako lahko pojavijo tudi kožne spremembe, razjede sluznice, afte v ustih, vnetje prsne ali srčne mrene, prizadetost ledvic, živcev oziroma drugih organov.

 

Kako zdravimo artritis?

Za zdravljenje sklepnega vnetja se uporabljajo protivnetna zdravila. Zdravljenje sklepnega vnetja, če ne obstaja sum na sklepno okužbo (septični artritis), se začne z nesteroidnim antirevmatikom.

Nesteroidni antirevmatiki so protivnetna zdravila, ki lahko velik del sklepnih vnetij, predvsem sklepna vnetja, ki so povzročena zaradi odlaganja kristalov, že v nekaj dneh učinkovito pozdravijo. Taka zdravila so denimo nalgesin, naklofen in ketonal. »Sklepno vnetje si lahko predstavljamo kot požar. Pri njem začnemo gasiti s polnim protivnetnim zdravilom in gasimo še naprej, tudi takrat, ko imamo že občutek, da je ogenj sicer pogašen, ampak bi lahko bila še kje kakšna žerjavica. Šele ko imamo občutek, da nikjer več ne tli, počasi zmanjšamo odmerek in postopoma zdravilo ukinemo,« pojasni revmatolog.

Druga zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju sklepnega vnetja, so glukokortikoidi. To so, po besedah dr. Ambrožiča nekoliko močnejša protivnetna zdravila, ki hitro umirijo sklepno vnetje. A kot pravi, je težava glukokortikoidov ta, da pri dolgotrajnem zdravljenju lahko povzročijo več neželenih učinkov. Zato se pri kroničnih vnetnih revmatskih boleznih glukokortikoidi praviloma uporabljajo v začetku zdravljenja, da se doseže hiter učinek, potem pa se preide na tako imenovano temeljno zdravljenje. Za temeljno zdravljenje se uporabljajo zdravila, ki vplivajo na potek bolezni (angleška kratica DMARD). Klasični sintetični DMARD vpliva na imunski sistem in s tem dolgoročno zmanjšujejo sklepna vnetja.

Poznamo tudi biološka zdravila, ki imajo različne mehanizme delovanja. Običajno so v obliki podkožnih ali intravenskih injekcij ter se kombinirajo s katerim od klasičnih sintetičnih zdravil. Kombinirajo se lahko tudi z glukokortikoidi in nesteroidnimi antirevmatiki. Torej zdravila lahko uporabljamo v kombinaciji, seveda glede na intenzivnost in obseg sklepnega vnetja.

V zadnjih letih se uporabljajo tudi sintetična tarčna zdravila, tako imenovani zaviralci JAK sistema oziroma inhibitorji JAK. To so zdravila v obliki tablet, njihovo delovanje pa je podobno biološkim zdravilom, torej so tarčna zdravila.

 

 

Kaj lahko naredimo za preventivo?

Kot poudarja dr. Ambrožič, se v zadnjih desetletjih dogaja epidemija putike, ki je povezana z epidemijo debelosti. Putika je bolezen, ki je značilno povezana z nezdravim življenjskim slogom in nezdravo prehrano. Tudi druge revmatske bolezni so tesno povezane z našo prehrano.

Pri revmatoidnem artritisu je tako znano, da pogosteje zbolevajo ljudje s čezmerno telesno težo, in prav pri teh ljudeh je tudi učinek zdravljenja slabši. Debelost torej vpliva tako na potek kot na zdravljenje bolezni, raziskave pa so celo pokazale, da znižanje telesne teže zmanjša aktivnost artritisa.

 

 

Obstajajo tudi živila, ki lahko zmanjšujejo vnetje. To so predvsem živila rastlinskega izvora. Na drugi strani nekatera tudi povečujejo vnetja, to so ogljikovi hidrati, sladkorji, predvsem fruktoza, nasičene maščobne kisline in transmaščobe. Vnetje povečuje tudi prevelik kaloričen vnos v telo in pa trebušna maščoba, torej tista, ki se nam nabira okrog notranjih organov in zaradi katere težje zdravimo sklepno vnetje.

Za konec je dr. Ambrožič še povedal: »Nekaj, kar vsak revmatik lahko naredi za zmanjšanje vnetja, je zagotovo fizična aktivnost. Fizična aktivnost v relativno kratkem času zmanjša sklepno vnetje, zmanjša aktivnost bolezni, zmanjša tudi laboratorijske kazalnike vnetja. Zakaj? Ker se iz aktivnih mišic sproščajo snovi, rečemo jim miokini, ki imajo protivnetni učinek. Če se iz maščobnega tkiva sproščajo adipokini, ki povečujejo vnetje v telesu, so miokini, ki se sproščajo ob telesni aktivnosti, tisti, ki ga zmanjšujejo. Telesna aktivnost je tako za revmatike še bolj pomembna kot za zdravo populacijo!«

 


Sabina Leskovec
Sabina Leskovec
Sabina Leskovec se že več kot 15 let kali v novinarskih vodah. Vedno na lovu za novostmi, zanimivimi ljudmi, zgodbami, dogajanjem doma in po svetu. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Pregled pri revmatologu: Zaradi kakšnih vrst bolečine dobimo napotnico in kdaj je nujen?
Pregled pri revmatologu: Zaradi kakšnih vrst bolečine dobimo napotnico in kdaj je nujen?
Bolezni in obolenja
Diagnostika
Fizioterapija in ortopedija
Gibanje

Ali na pregled pri revmatologu že dolgo čakate, hkrati pa ne veste, kaj od pregleda pričakovati? Z nami se je pogovarjal dr. Aleš Ambrožič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana prav na to tematiko. Več v prispevku.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×