Srčno-žilne bolezni so že desetletja najpogostejši vzrok obolevanja in smrti pri odraslih. Zato je zelo pomembno, da jih odkrijemo zgodaj in tako zamejimo nadaljnji razvoj bolezni. O tem, kdaj nas osebni zdravnik napoti na pregled h kardiologu, kakšne diagnostične metode se uporabljajo pri pregledu in katere so najpogostejše diagnoze, smo se pogovarjali s predstojnikom Oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor doc. dr. Husamom Franjem Najijem.

 

 

Kdaj nas osebni zdravnik napoti na pregled pri kardiologu?

Osebni zdravnik nas na pregled pri kardiologu napoti, ko imamo simptome in znake, ki nakazujejo, da bi lahko bilo kaj narobe z delovanjem srca. Kot pojasnjuje dr. Naji, so značilni simptomi dušenje, bolečine v prsnem košu, občutki nepravilnega utripanja srca in morebitne motnje zavesti.

Znaki so otekanje nog, prisotnost oteklih pljuč, kar se dá ugotavljati s stetoskopom, morebitni šumi srca, nepravilnosti v EKG posnetku in podobno.

EKG sicer velja za najosnovnejši diagnostični postopek, ko gre za odkrivanje srčnega infarkta, srčnih motenj, kot so aritmija, bradikardija ali tahikardija, druge motnje ritma, zadebelitev srčne mišice ali vnetje srčne ovojnice.

 

 

Kako poteka sam pregled pri kardiologu?

»Pri pregledu najprej opravimo pogovor z bolnikom, iz katerega poskušamo izluščiti, za kakšne težave gre, kdaj naj bi nastale, njihovo pogostost. Bolnika vprašamo tudi o njegovih pridruženih boleznih in stanjih, o razvadah ter boleznih njegovih najožjih sorodnikov,« pove dr. Franjo Naji.

Zdravniki ocenjujejo, da bi bilo možno 90 odstotkov vseh primerov bolezni srca in ožilja preprečiti z zdravo prehrano, telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju in pitju alkohola ter z zdravljenjem bolezni, ki predstavljajo dejavnik tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija).

Z zdravim načinom življenja tako lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni ter  njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo, kot tudi znatno podaljšujemo kakovostno življenje.

 

 

Diagnostika na pregledu pri kardiologu

Poleg EKG posnetka se običajno opravi še ultrazvok srca. Zdravnik srce pregleda s sondo, ki oddaja ultrazvočne valove, na ekranu pa vidimo njegove odseve in pretok krvi.

Indikacije za preiskavo z ultrazvokom so med drugim:

  • sum na okvaro zaklopk,
  • sum na srčno popuščanje,
  • vnetje srčne mišice,
  • vnetje srčne ovojnice (perikarditis),
  • motnje ritma,
  • bolezni aorte in 
  • bolezni srca pri povišanem krvnem tlaku ali sladkorni bolezni.

 

Pogosto zdravnik opravi tudi obremenitveno testiranje, ki se izvaja na kolesu, začne se z nizko stopnjo obremenitve, potem se obremenitev na vsake tri minute poveča, med testom pa se na vsaki stopnji izmeri krvni tlak, ter 24-urni holter EKG. Opravljajo lahko še scintigrafsko slikanje srca ali magnetno resonanco srca.

»Zdravnik se glede na ugotovitve pri pregledu odloči, katere preiskave bodo pri bolniku potrebne in kako hitro jih mora opraviti. Na podlagi teh preiskav se nato določimo za bolj invazivne preiskave, kot sta koronarografija, pri kateri lahko po potrebi vstavimo stente v koronarne veje, ter elektrofiziološka preiskava, kjer lahko opravimo toplotno ablacijo morebitnega žarišča aritmij v srcu,« še dodaja dr. Naji.

 

 

Najpogostejše diagnoze na pregledu pri kardiologu

Med najpogostejše bolezni srca in ožilja po besedah dr. Najija sodijo srčno popuščanje, koronarna bolezen, akutni koronarni sindrom oziroma akutni miokardni infarkt ter motnje ritma, od katerih je najpogostejša atrijska fibrilacija.

 

 

Trenutne posebnosti zaradi koronavirusne bolezni in čakalne dobe

»Covid je povzročil, da lahko v ambulantah pregledujemo le tiste bolnike, ki so napoteni pod stopnjo nujnosti zelo hitro ali nujno. Problem so predvsem bolniki, ki bi morali na kontrolne preglede. Te zadeve različno rešujemo, nekaj po telefonu, nekaj po e-pošti, nekatere prenaročamo na nove termine,« pravi dr. Naji. Čakalne dobe za prve preglede se tako podaljšujejo, vendar odvisno od stopnje nujnosti. Za zdaj so čakalne dobe za storitev kardiološki pregled – prvi s stopnjo nujnosti »redno« manj kot eno leto, a se  to zna podaljšati. Po besedah zdravnika je v času epidemije covida-19 napotitev k njim precej manj.

Kljub vsemu pa je pravočasen pregled pri kardiologu izjemnega pomena. Zgodnje odkritje diagnoze, sploh pri ljudeh, ki imajo povečano tveganje za razvoj srčnih bolezni, je življenjskega pomena.

Naj še enkrat ponovimo visoke dejavnike tveganja:

  • zvišan krvni tlak,
  • zvišan holesterol,
  • zvišan krvni sladkor,
  • čezmerna telesna teža,
  • kajenje in alkohol,
  • fizična neaktivnost,
  • stres.

Sabina Leskovec
Sabina Leskovec
Sabina Leskovec se že več kot 15 let kali v novinarskih vodah. Vedno na lovu za novostmi, zanimivimi ljudmi, zgodbami, dogajanjem doma in po svetu. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Maščobe v prehrani ter bolezni srca in ožilja

Maščobe v prehrani so zelo pomembne za zdravo življenje, a lahko povzročajo tudi bolezni srca in ožilja. Kako se bolezni srca in ožilja izogniti?

Krvne skupine: bolezni, zdravje in prehrana

Kri in krvne skupine lahko veliko povedo tako o nas kot o našem zdravju. Znanost se z njeno kompleksno sestavo in funkcijami ukvarja že leta in do danes je znanih že mnogo »zakajev«.

Sladkorna bolezen: Kako jo prepoznamo in kako ukrepamo

Sladkorno bolezen moramo poznati vsi, saj predstavlja eno najpogostejših kroničnih bolezni. Kakšne so razlike med tipi sladkorne bolezni in kako ukrepamo?

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×