Virusne in bakterijske okužbe dihal so lahko v svoji blagi obliki zelo pogoste med prebivalstvom, saj se lahko hitro širijo. Najpogosteje prizadenejo zgornja dihala pri blagih okužbah in spodnja dihala pri težjih okužbah.

 

K zgornjim dihalom štejemo nos in žrelo, spodnja pa sestavljajo grlo, sapnik in pljuča. Vdihan zrak potuje iz zgornjih dihalnih poti v spodnje vse do alveolov (drobnih pljučnih mešičkov), kjer poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. Kisik vstopa v kri, ogljikov dioksid pa v alveole in se ob izdihu izloči iz telesa. Opisana izmenjava plinov je lahko pri akutnih okužbah dihal okrnjena.

 

 

Ko nastopijo okužbe pljuč in dihal

Okužbe dihal predstavljajo najpogostejši vzrok obiska v ambulanti osebnega zdravnika. Še posebej to velja za hladnejši del leta, ko je zrak hladen in suh, imunski sistem oslabljen, mi pa se večinoma zadržujemo v notranjih prostorih.

 

Večinoma gre za blaga vnetja sluznic dihal, ki ne zahtevajo posebnega zdravljenja. Zaradi pogostosti in lahkega širjenja med ljudmi predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem ter pogost vzrok bolniške odsotnosti.

 

Akutne in pogostejše okužbe dihal

Akutne okužbe dihal so večinoma virusne narave. Najpogostejši povzročitelji so t. i. virusi prehlada (respiratorni sincicijski virus, rinovirusi, drugi neznani virusi) ter virus gripe. Infekcijsko mononukleozo najpogosteje povzroča EBV (Epstein-Barr virus). V trenutnih epidemioloških razmerah je v populaciji zelo prisoten virus SARS-CoV-2 iz družine koronavirusov. Po pogostosti sledijo bakterijske okužbe, kot sta angina in bakterijska pljučnica (pnevmokok, Hemofilus influence).

 

Blage in redkejše okužbe dihal

Lahko pa se najprej zgodi blaga virusna okužba, ki oslabi obrambno sposobnost sluznice dihal. Bakterije se v ugodnih razmerah razmnožijo in povzročijo še dodatno širitev okužbe. Glivična in parazitska obolenja so redkejša. Obolenja dihal (še posebej prehladna) so značilna za otroško populacijo, saj v povprečju otroci prebolijo pet do sedem prehladov letno, medtem ko odrasli povprečno dva prehlada letno.

 

Zakaj pride do okužbe dihal?

Do okužbe pride ob porušenju ravnovesja med zaščitnimi (obrambni mehanizmi telesa) in škodljivimi dejavniki (suh in hladen zrak, kajenje, oslabljen imunski sistem, vdor virusa ali bakterije).

 

Okužba dihal nastopi, ko posebne celice v sluznici ne uspejo več zaščititi dihal. S svojimi migetalkami vzdržujejo normalno mikrobno floro sluznic, ki pa lahko zaradi povečanja ali zmanjšanja sluzi izgubi svoje ravnotežje. Če v naša dihala vstopi preveliko število patogenih mikroorganizmov, ti prevladajo nad zdravo floro sluznice in tako porušijo njeno ravnovesje. S tem nastopi okužba in posledično obolenje.

 

 

Načini okužbe

Povzročitelji akutnih okužb dihal se praviloma prenašajo s kužnimi kapljicami (kihanje, kašljanje, glasen govor, petje, pospešeno dihanje) in prek onesnaženih površin. 

 

Kapljice prepotujejo razdaljo približno enega do dveh metrov, zato je za prenos potreben tesnejši stik z okuženim, običajno v zaprtem prostoru. Infekcijska mononukleoza se tipično prenaša s slino med mladimi (npr. s poljubljanjem in deljenjem pribora oz. kozarca), od tod poimenovanje »bolezen poljubljanja«.

 

Klinična slika

Akutne okužbe dihal se kažejo z različnimi simptomi in znaki. Oboleli so lahko tudi brez simptomov. Blagi ali težek potek bolezni je odvisen od samega povzročitelja, imunskega odziva in zdravstvenega stanja posameznika ter od morebitnega preteklega stika posameznika s tem mikroorganizmom (stopnja imunosti). Od okužbe do izraza klinične slike (inkubacijska doba) navadno preteče nekaj dni, pri določenih boleznih tudi več tednov. V tem času je oseba kužna, vendar simptomi in znaki še niso izbruhnili.

 

Najpogostejše akutne okužbe dihal se kažejo s simptomi in znaki, kot so:

  • slabo prehoden nos (in posledično slabši voh);
  • pordela sluznica nosu in žrela, bolečine v žrelu;
  • izcedek iz nosu in/ali oči;
  • povišana telesna temperatura;
  • povečane bezgavke;
  • kašelj;
  • slabo počutje, utrujenost;
  • glavobol;
  • bolečine v mišicah in sklepih.

 

Določene pogoste okužbe dihal se kažejo z značilno klinično sliko. Pri angini najdemo močno pordelo žrelo s povečanimi, belo obloženimi bezgavkami (mandlji) in povišano telesno temperaturo. Infekcijska mononukleoza se poleg prej naštetih znakov kaže tudi s povečanimi jetri in/ali vranico, med drugim se lahko pojavi še kožni izpuščaj.

 

Na bolezen spodnjih dihal (npr. pljučnico) pomislimo, ko kašelj postaja produktiven (z izmečkom), vedno bolj gost, gnojav in lepljiv, temu pa  so pridruženi še potenje in/ali mrazenje ter povišana telesna temperatura. Pri okužbi z virusom SARS-CoV-2 in bolezni covid-19 so poleg prej naštetih znakov možne tudi izguba voha ter prebavne težave.

 

 

Samozdravljenje

Pomembno je, da ob prvih znakih respiratornega obolenja ostanemo doma. Večina obolelih posebnega zdravljenja ne potrebuje in si lahko pomagajo sami z zdravili brez recepta.

 

Potrebno je piti dovolj tekočine, da navlažimo sluznice in odplaknemo mikroorganizme. Pri vročini s tem nadomeščamo povečane izgube tekočin zaradi znojenja. Ob povišani telesni temperaturi nad 38 °C lahko vzamemo antipiretik (zdravilo za znižanje telesne temperature), ki je navadno v kombinaciji z analgetikom (zdravilo za blaženje bolečine).

 

Odrasli lahko vzamejo paracetamol ali acetilsalicilno kislino (poznano kot aspirin). V primeru alergij ali drugih kontraindikacij je lahko primeren tudi ibuprofen. Svetuje se tudi uporaba kapljic za nos oz. čiščenje nosu s fiziološko raztopino za izboljšanje njegove prehodnosti.

 

Pozor pri zdravilih in otrocih! Za otroke je primeren zgolj paracetamol, ibuprofen se lahko za otroke kupi v obliki svečk ali sirupa. Pri otrocih je vedno tudi smiselno opraviti posvet s pediatrom ali osebnim zdravnikom otroka, če nismo prepričani, ali lahko otrok določeno zdravilo vzame ali ne.

 

Potrebna sta počitek in izogibanje telesnim naporom. V pomoč pri bolečem žrelu sta lahko raztapljanje pastil v ustih in grgranje tople fiziološke raztopine (v kozarcu vode raztopimo čajno žličko soli).

 

 

Kdaj k zdravniku?

Čeprav je večina okužb dihal prehladnih in izzvenijo v nekaj dneh, je treba vedeti, kdaj samozdravljenje ne bo pomagalo in bo zato treba obiskati izbranega zdravnika. Na zdravstveno pomoč se je treba obrniti v primeru, ko simptomi in znaki trajajo nepričakovano dolgo, so hujši kot običajno ali se poslabšajo.

 

Prav tako je potreben pregled v primeru vztrajanja povišane telesne temperature nad 38 °C več kot tri dni (še posebej, če se ne odziva na antipiretike), v primeru bruhanja, težkega dihanja, belih oblog v žrelu ali na mandljih, bolečega požiranja, hripavosti več kot dva tedna in hudega glavobola.

 

Ker lahko starost (otroci in starejši ljudje), pridružena kronična obolenja pljuč (npr. kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB) in motnje imunskega sistema (jemanje določenih zdravil, po odstranitvi vranice, presaditvi organov) predstavljajo tveganje za zapleten potek okužbe, pri teh pacientih veljata posebna pozornost in pravočasen obisk zdravnika.

 

Pregled pri zdravniku

Zdravnik bo opravil pogovor oz. anamnezo, izmeril telesno temperaturo, pregledal področje glave in vratu ter potipal bezgavke. Po potrebi se bo odločil za laboratorijske preiskave, hitre teste za dokaz mikroorganizma ali rentgensko slikanje pljuč.

 

Če zdravnik ugotovi bakterijsko okužbo (angina, bakterijska pljučnica), bo predpisal antibiotik. Za zdravljenje virusnih okužb, kot je gripa, je na voljo več protivirusnih zdravil, ki nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik predpiše zgodaj v poteku okužbe. Pri manjšem odstotku bolnikov je zaradi zapletov potrebna napotitev na bolnišnično zdravljenje.

 

 

Preventiva akutnih respiratornih obolenj

Respiratorne okužbe so v splošnem hitro nalezljive. Zato je zelo pomembno odgovorno preventivno ravnanje, da ne zanesemo mikroorganizmov k ljudem, pri katerih okužba lahko poteka usodno. Pomembna je usvojitev osnovnih higienskih načel.

 

Redno si umivamo roke (še posebej, ko jih onesnažimo z izločki dihal) oz. jih razkužujemo. Ne dotikamo se nosne ali očesne sluznice z onesnaženimi rokami. Kašljamo v rokav ali robček, ki ga takoj zavržemo. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor ter ne delimo osebnih predmetov.

 

Priporočljiv je zdrav življenjski slog, vključno z opustitvijo kajenja. V hladnem delu leta, ko je okužb dihal veliko, se izogibamo zaprtih prostorov z večjim številom ljudi in prostore redno zračimo. Ob pojavu simptomov in znakov ostanemo doma ter se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, vključno z obiskovanjem.

 

Eno najučinkovitejših načinov preventive je cepljenje. V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti Hemofilusu influence, davici in oslovskemu kašlju. Vse tri bakterijske okužbe so lahko nevarne zaradi možne zapore dihalne poti in zapletov na drugih organskih sistemih. Cepivo proti tuberkulozi je obvezno pri določenih skupinah novorojenčkov. Cepljenje proti pnevmokoku (glavnemu povzročitelju bakterijske pljučnice) in virusu gripe je prostovoljno, vendar priporočljivo.


Maruša Kopač
Maruša Kopač
Maruša Kopač je zdravnica sekundarijka v največji slovenski bolnišnici. Vedno v pogonu in željna dodatnih izzivov se je pridružila ekipi spletne strani ČakalneDobe.si, da bi bralcem predstavila različne sodobne bolezni in načine zdravljenja.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×