Zdravnik nas na pulmološki pregled napoti, ko imamo simptome, ki nakazujejo na težave z dihalnim sistemom. Dihalni sistem vključuje organe, ki nam pomagajo dihati, delimo pa ga na tri dele, to so dihalne poti, pljuča in dihalne mišice.

 

Med težave z dihalnim sistemom spadajo tako okužbe, katerih posledica so denimo pljučnica in avtoimunske bolezni, kot tudi kronična stanja, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen in astma ter pljučni rak.

 

 

Kdaj na pulmološki pregled

Pulmolog je zdravnik specialist, ki diagnosticira in zdravi vsa stanja v medicini, ki so povezana z dihalnim, pogosto pa tudi srčno-žilnim sistemom. Če imate težave z dihanjem, s pljuči ali katerim koli drugim delom dihalnega sistema, je pulmolog tisti, h kateremu vas napoti osebni zdravnik. Ker so številne bolezni pljuč in srca povezane oziroma imajo podobne simptome, pulmologi pri postavljanju diagnoze in zdravljenju pogosto sodelujejo tudi s kardiologi.

 

Zaradi navadnega kašlja, ki je povezan z alergijo ali prehladom, nas zdravnik še ne bo napotil na pulmološki pregled. Napotnico za pulmologa običajno dobimo, če kašelj traja več kot tri tedne ali če postaja vse hujši. K pulmologu nas osebni zdravnik napoti tudi:

  •     kadar nas boli in stiska v prsih
  •     ko nastopi vrtoglavica, omotičnost
  •     kadar težko dihamo, še posebno med fizično aktivnostjo
  •     ob slabokrvnosti
  •     pri piskanju v pljučih
  •     pri ponavljajočem se oziroma kroničnem bronhitisu ali ponavljajočih se prehladih, ki vedno prizadenejo dihalni sistem
  •     kadar astma ni pod nadzorom ali ima neznane sprožilnike

 

Pulmološki pregled – kaj pričakovati?

Najprej se pulmolog z bolnikom pogovori o simptomih, nato sledi pregled. Zdravnik bo najverjetneje želel opraviti nekaj dodatnih preiskav, preden bo postavil diagnozo. Pulmološki pregled običajno zajema krvne preiskave, rentgen in računalniško tomografijo (CT) pljuč, lahko tudi analizo spanja, da bi dobili pravo diagnozo. Pulmolog lahko opravi tudi bronhoskopijo, ki je ena najstarejših preiskovalnih metod v pulmologiji. Gre za pregled sapnika in bronhialnega vejevja z bronhoskopom, optično napravo za opazovanje notranjosti sapnika in bronhijev.

 

Pulmolog izmeri tudi, koliko kisika dobi bolnik v telo, in sicer s pulznim oksimetrom. Oksimeter je naprava za merjenje nasičenosti kisika v arterijski krvi, ki jo zdravnik namesti na prst. Merjenje nasičenosti je dober kazalnik nezadostne preskrbe organov in tkiv s kisikom (hipoksemije). Če je nasičenost kisika v krvi majhna, so tkiva slabo preskrbljena s kisikom in ima bolnik lahko zaradi tega težave.

 

Naslednji pomemben test, ki ga opravi pulmolog, se imenuje spirometrija. S to preiskavo zdravnik izmeri količino (volumen) in hitrost izdihanega zraka. Z dvema vdihoma in močnima vpihoma v spirometer je mogoče hitro ugotoviti, kako dobro pljuča delujejo. Ta preiskava pokaže morebitne zožitve dihalnih poti, največjo težo pa ima pri obstruktivnih boleznih pljuč, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen. S spirometrijo lahko tudi spremljamo učinkovitost zdravljenja bolezni.

 

 

Bolezni, ki jih zdravijo pulmologi

  •     astma
  •     rak na pljučih
  •     akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS) oziroma sindrom poškodbe pljuč
  •     cistična fibroza
  •     kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
  •     obstruktivna apneja v spanju (OSA)
  •     nabiranje vode v pljučih
  •     tuberkuloza
  •     pljučnica
  •     pljučna sarkoidoza
  •     pljučna hipertenzija
  •     pljučna embolija
  •     in še številne druge

 

 

Kako nam pulmolog lahko pomaga

Osebni zdravnik lahko zdravi blaga ali kratkotrajna stanja, povezana s pljuči oziroma dihalnim sistemom, kot je prehlad ali virusna okužba pljuč. Pulmološki pregled je priporočljiv, ko gre za bolj zapletene bolezni, ki primarno prizadenejo pljuča. Pulmolog obravnava bolnike z resnimi ali kroničnimi težavami z dihanjem.

 

Če je potrebna operacija, jo bo opravil kirurg, ki je specializiran za srce in pljuča. Sicer pa se bolezni pljuč, pri katerih gre običajno za dolgotrajna stanja, zdravijo z ustreznimi zdravili in terapijami. Pulmolog za zdravljenje med drugim lahko predpiše antibiotike, steroide ali inhalatorje. Obenem tudi spodbuja bolnike k zdravim spremembam svojega življenjskega sloga in jih uči, kako lahko sami omejijo oziroma nadzirajo težave z dihanjem. Pri resnejših stanjih, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge kronične pljučne bolezni, pulmologi ponudijo tudi pomoč z uporabo dihalnih aparatov in dovajanjem kisika.


Sabina Leskovec
Sabina Leskovec se že več kot 15 let kali v novinarskih vodah. Vedno na lovu za novostmi, zanimivimi ljudmi, zgodbami, dogajanjem doma in po svetu. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Alergične reakcije in alergije

V članku vam predstavljamo kaj so alergije, alergične reakcije in alergeni, predvsem pa kakšne metode zdravljenja poznamo in kako si lahko pomagamo, če smo tudi sami dovzetni za alergije.

Hripavost in boleče grlo
Hripavost in boleče grlo
Življenjski slog

Hripavost in boleče grlo sta pogosta spremljevalca jesenskega in zimskega časa. Mrzel zrak in slab imunski sistem velikokrat izzovejo prehlad, kašljanje in vnetje dihal. V slednjem članku bomo pisali o hripavosti in bolečem grlu.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×