Avtizem ni bolezen. Je razvojna nevrološka motnja oz. stanje, ki se lahko spreminja v odvisnosti od okolja, v katerem oseba živi. Na stanje vpliva tudi to, kako zgodaj je bil avtizem prepoznan, kakšni so bili pristopi in še drugi dejavniki. Pri diagnostiki se ne osredotočamo na klinično sliko osebe z avtizmom, temveč opazujemo njeno vedenje, ki se izkazuje kot posebno.

 

O avtizmu nam je veliko povedala defektologinja Patricija Lovišček, ustanoviteljica koprskega Zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma.

 

Defektologinja Patricija Lovišček (osebni arhiv).

 

Kaj je klasični avtizem in kaj Aspergerjev sindrom?

»Pri avtizmu gre za posebnosti na področju socialne komunikacije in interakcije, posebnosti v vedenjih, zanimanjih in drugo. Avtizem nikoli ne nastopi sam. Vedno mu je pridružena vsaj še ena motnja. V okoli 40 odstotkih vseh primerov je lahko avtizmu pridružena tudi motnja v duševnem razvoju, najpogosteje pa mu je pridružena motnja senzorne integracije,« pove Patricija Lovišček.

 

Osebe z avtizmom se težko vživljajo v misli drugega, težko razumejo neverbalno komunikacijo ali nenapisana pravila v družbi. Zelo pogosto vstopajo v osebni prostor sogovornika ali se težje znajdejo v prostoru, kar je posebej značilno za otroke z Aspergerjevim sindromom.

 

Za razliko od klasičnega avtizma so osebe z Aspergerjevim sindromom manj spretne, tako motorično kot gibalno. Za Aspergerjev sindrom je značilno, da otroci spregovorijo pozneje. Ko pa spregovorijo, imajo slovnično pravilen jezik, natančen, brez naglasa in brez slenga. Osebe s klasičnim avtizmom praviloma ne potrebujejo veliko interakcij in osebnih stikov, medtem ko jih osebe z Aspergerjevim sindromom iščejo, želijo, ampak so pri tem izjemno nespretne. Zato pri takšnih otrocih pogosto zaznamo, da so žrtve medvrstniškega nasilja.

 

Osebe s klasičnim avtizmom imajo tudi zelo dobro razvit mehanski spomin, medtem ko imajo osebe z Aspergerjevim sindromom bolj razvito sposobnost abstraktnega razmišljanja. »Michael Fitzgerald, svetovno znani strokovnjak za avtizem, trdi, da ne moreš imeti genialnosti brez avtizma. Pravi, da vse to povzroča isti gen. Če pogledamo Michelangela, Beethovna, Mozarta, Einsteina, Teslo, o katerih tudi sam govori, so bili vsi (poleg drugih lastnosti avtizma) izrazito osredotočeni na to, kar so počeli. Vsako stvar so raziskali do konca, do podrobnosti, in prav to je pomembna lastnost avtizma,« pojasnjuje defektologinja.

 

Avtizem: Kako se razlikuje od Aspergerjevega sindroma?

 

Kako prepoznati avtizem pri predšolskih otrocih?

Osebe z avtizmom na drugačen način razumejo, interpretirajo in doživljajo vse impulze in informacije, ki prihajajo do njih, zato se tudi drugače odzivajo. »Vse to lahko opazi učiteljevo pozorno oko,« meni Loviščkova. Nadaljuje, da imajo otroci z avtizmom velike težave pri skupinskih športih, so togi, ne razumejo gest. »Žal se večkrat zgodi, da se take otroke označi kot nevzgojene, skrajno razvajene in trmaste, v resnici pa imajo vse znake avtizma,« še pove.

 

Otrok z avtizmom:

  • težko sodeluje v skupini;
  • je pogosto v konfliktu z drugimi otroki;
  • mogoče nima še razvitega govora;
  • je mogoče zelo vznemirjen, kadar mora sodelovati v skupini;
  • ko je mlajši, ne spregovori, in če spregovori, ne spregovori z namenom komunikacije, ampak gre za eholalijo, tj. ponavljanje fraz, ki jih je slišal.

 

Znaki se lahko pri otroku opazijo že zelo zgodaj, redkeje tudi pred 1. letom starosti, medtem ko se diagnoze pred 3. letom starosti ne postavi, saj so posebnosti lahko del trenutnega razvojnega obdobja.

 

Avtizem: Znaki avtizma so lahko vidni že zelo zgodaj.

 

Patricija Lovišček je predstavila nekaj pogostih znakov, ki so lahko vidni že zelo zgodaj:

  • Otrok vrešči, ko ga mama pestuje.
  • Do enega leta ne »čeblja« ali do leta in pol ne uporablja artikulacije, dvozložnic (ma-ma, da-da ipd.).
  • Ima brezizrazen obraz in je brez socialnega nasmeha.
  • Ne prepozna glasu starša, je v svojem svetu.
  • Se popolnoma enako odziva na glas vzgojiteljice kot na glas starša.
  • Na ulici steče v objem popolnemu tujcu.
  • Ima težave z očesnim stikom.
  • Ima neobičajne odzive na zapiranje vrat, zvok sušilnika ali pomivalnega stroja, WC-izplakovalnik …

 

Patricija Lovišček poudarja, da ima vsak od nas vsaj dva do štiri posamične znake, kar še ne pomeni, da imamo avtizem. Pomembno je opaziti razliko v razumevanju, doživljanju in interpretiranju informacij in dražljajev. Ko gre  za skupek teh znakov, je treba obiskati zdravnika. »Pri avtizmu je ključno učenje. Učenje življenja z avtizmom,« še poudari. »Gre za učenje strategij in zato je tako pomembna zgodnja obravnava.«

 

Kam po strokovni nasvet?

Pred desetimi ali petnajstimi leti je bilo v Sloveniji poznavanje avtizma zelo šibko, v zadnjih letih pa se je stanje precej spremenilo, tako med strokovno kot laično javnostjo. Ena prvih strokovnjakinj za avtizem v Sloveniji, ki ga preučuje že več let, je doc. dr. Marta Macedoni Lukšič. Zadnja leta deluje znotraj zasebnega Inštituta za avtizem Ljubljana. Ambulanta za avtizem je tudi na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Hkrati v Sloveniji deluje Zveza nevladnih organizacij za avtizem, v katero je vključenih nemalo društev in zavodov, ki se ukvarjajo z avtizmom in sorodnimi temami. Na spletni stran zveze je moč najti izjemno izčrpne informacije o avtizmu, ki so podprte z zgodbami posameznikov. Na voljo so tudi e-svetovalnica, številni strokovni članki, izjemno uporabni nasveti in še marsikaj drugega.

 

»Prav je, da kot družba vemo in se zavedamo, da med nami živijo tudi osebe z avtizmom in da so pravzaprav na vsakem koraku z nami,« sklene pogovor. »Zato je prav, da se jih trudimo sprejeti take, kot so.«

 


Helena Čehovin Gerželj
Helena Čehovin Gerželj
Helena Čehovin Gerželj je zaključila študij primerjalne književnosti in več let kot samostojna kulturna delavka sodelovala s časopisjem, gledališčem in televizijo. Danes je v prvi vrsti tekstopiska in moderatorka.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Anksioznost: Ko nam strah uide izpod nadzora

Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?

Čuječnost - način mirnega samoopazovanja

Čuječnost bi lahko opisali kot način mirnega samoopazovanja - ko se prebujeno in pozorno zavedamo svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ne da bi doživljanja vrednotili.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×