Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?

 

Kaj je anksioznost in zakaj nastane?

Anksioznost ali tesnoba je popolnoma normalno in običajno tudi zdravo čustveno stanje, s katerim se je vsak že kdaj spopadel. Težava pa nastane, ko pogosto občutimo nesorazmerno stopnjo tesnobe oz. strahu in ta začne ovirati naše vsakdanje dejavnosti. Normalno občutje se pri tem zaplete v resnejše bolezensko stanje in povzroči anksiozno motnjo, ki ogroža naše zdravje in močno vpliva na kakovost našega življenja.

 

V SSKJ je anksioznost definirana kot »duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti in strahu brez stvarnega zunanjega razloga«. Oseba, ki se z motnjo sooča, tako občuti nenehen strah, zaskrbljenost, živčno napetost in podobne neprijetne občutke, ki jih ne zna pojasniti in obvladovati. Tesnobo lahko spodbudi popolnoma vsakdanja situacija, ki v resnici ne predstavlja realne nevarnosti, reakcija pa je pogosto pretirana in traja predolgo.

 

Zakaj se anksioznost pri nekom razvije v motnjo, je zelo kompleksno vprašanje in nima enoznačnega odgovora. Na to vplivajo tako genetske predispozicije in okoljski dejavniki kot tudi osebnostne lastnosti posameznika. Perfekcionistična, čustveno nestabilna ali zadržana oseba bo tako veliko prej razvila anksiozno motnjo. Prav tako se ta pogosteje pojavi pri nekom s travmatično izkušnjo ali tistem s pretirano zaščitniškimi starši.

 

Anksioznost: Od strahu do paničnega napada

 

Od strahu in anksioznosti do paničnega napada

Popolnoma normalno je, da neka nevarnost izzove sebi primeren strah, ki v relativno kratkem obdobju mine. Prav tako je normalna tudi dolgotrajna bojazen, če jo okoliščine spodbujajo. Če pa tesnoba prevladuje v našem življenju, je ne moremo nadzorovati in se zaradi tega začnemo izogibati družbenim situacijam, imamo resno težavo.

 

Nejasen strah in tesnoba običajno privedeta do mučnih anksioznih stanj. Nevednost v nas spodbudi še več strahu in sklenjen je začarani krog. Občutek imamo, da so nam stvari ušle izpod nadzora, da je z nami nekaj narobe, da se nam bo zmešalo ali celo, da bomo umrli. Anksioznost se lahko pri tem stopnjuje do te mere, da doživimo panični napad.

 

Pri paničnem napadu gre za najvišjo stopnjo tesnobe in navadno je to vzrok, da se začnemo izogibati situacijam, ki so ga povzročile. Gre za zelo intenzivno občutenje z izrazitimi telesnimi simptomi, ki spominjajo na srčni napad in lahko trajajo tudi več ur. Če se napadi začnejo ponavljati in jih ne moremo nadzorovati, govorimo o panični motnji. To pa je samo še ena od številnih oblik anksioznih motenj, ki jih poznamo danes.

 

Anksioznost: Panični napad je najvišja stopnja tesnobe

 

Simptomi anksioznosti in kako jih prepoznamo?

Strah je ključni preživetveni mehanizem. Opozori nas na prežečo nevarnost, povzroči stres in nas posledično pripravi na »beg ali boj«. Ob tem se sproščajo različni stresni hormoni, kot so adrenalin, noradrenalin in kortizol. Posledično začne srce pospešeno utripati, mišice postanejo bolj prekrvavljene in poveča se aktivnost možganov.

 

Na enak način se telo odzove, ko smo anksiozni, čeprav dejanske nevarnosti ni oz. je ta namišljena (strah nas je, da »bomo izgubili nadzor«, da »se bo zgodilo nekaj slabega« ipd.). Lahko bi rekli, da se mehanizem za uravnavanje strahu takrat pokvari. Pojavijo se različni fizični, psihični in vedenjski simptomi, ki se med seboj prepletajo in nas obremenjujejo.

 

Fizični znaki: motnje srčnega ritma, pospešeno dihanje, napetost mišic, povišan krvni tlak, znojenje, slabost in prebavne motnje, vrtoglavica, pogosti glavoboli, kronična utrujenost, tiščanje v prsnem košu in žlički, dušenje ipd.

 

Psihični znaki: težave s koncentracijo, zaskrbljenost, nenehen strah in nelagodje, živčna napetost, razdražljivost, obsesivne misli, jokavost, nihanje razpoloženja, misli v smislu »ne zmorem, zmešalo se mi bo, vsi me bodo zapustili« ipd.

 

Vedenjski znaki: motnje spanja in nespečnost, izogibanje ljudem in situacijam, zmanjšana spolna sla, zmanjšana storilnost, sprememba teka in prehrambnih navad, čustveni izbruhi in pretirani odzivi, izraba alkohola in prepovedanih drog ipd.

 

Vsak posamezni znak ali njihova kombinacija še ne pomeni nujno anksiozne motnje. O motnji lahko govorimo, kadar so ti znaki dolgotrajni in ponavljajoči se, neobvladljivi, nimajo jasnega vzroka, nas ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih in povzročajo stisko.

 

Anksioznost: Kakšni so znaki in simptomi anksioznosti?

 

Zdravljenje anksioznosti

Zdravljenje anksioznosti je odvisno od resnosti težave in predvsem vrste anksiozne motnje. Poteka lahko v kombinaciji psihoterapije in zdravil, ki jih individualno predpiše zdravnik, ali zgolj s psihoterapijo, če se oceni, da zdravila niso potrebna.

 

Zdravila, ki se sicer uporabljajo, so anksiolitiki in antidepresivi. Anksiolitiki imajo pomirjevalni učinek in so pomembni predvsem na začetku zdravljenja anksioznosti, saj delujejo zelo hitro. Antidepresive pa je na drugi strani treba jemati na dolgi rok in so pomembni pri nadaljnjem zdravljenju, saj so varni in ne povzročajo odvisnosti.

 

Pri psihoterapevtskem pristopu se običajno uporablja vedenjsko-kognitivna terapija. Ta spodbuja postopno spreminjanje vsakodnevnih navad in vzorcev mišljenja. Poudarek je tudi na prepoznavanju znakov in simptomov anksioznosti ter spopadanju z njimi.

 

Kdaj je treba poiskati pomoč?

Če se pojavijo simptomi anksioznosti in v določenem času ne pride do izboljšanja, je najprej treba izključiti, da vzrok ni fizično obolenje. Motnjo lahko namreč sproži nepravilno delovanje ščitnice in nadledvične žleze, lahko pa je posledica tudi drugih bolezenskih stanj ali zdravil. Preden sklenete karkoli, se zato najprej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

 

Če zdravnik oceni, da ste fizično zdravi in je vzrok vaših težav psihične narave, poskusite to sprejeti. Preučite tesnobo in poskusite svoje občutke kar najbolje spoznati. Pri blažjih oblikah anksioznih motenj si lahko že veliko pomagamo sami  z različnimi tehnikami sproščanja in preusmerjanja pozornosti. Če to ne pomaga in ste še vedno v stiski, poiščite strokovno pomoč izučenega psihoterapevta, ki bo za vas izbral primerno metodo zdravljenja.

 

Stopnjo anksioznosti lahko informativno preverite s številnimi samoocenjevalnimi testi, ki jih najdete na spletu. Zapomnite si, da anksioznost ni posledica človekove šibkosti in da je ta v večini lahko popolnoma obvladljiva! Ne čakajte, da bodo težave minile same od sebe in si ne zatiskajte oči. Prvi korak k ozdravitvi ste že naredili s tem, da ste si težavo priznali.


Andreja Rok
Andreja Rok
Zdravstvena navdušenka, usmerjena v raziskovanje in upravljanje družbenih medijev. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si in del marketinške ekipe podjetja Medifit.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×