Pojem čuječnosti ali “mindfulness” dobiva zadnje čase velike razsežnosti tako na področju osebne rasti kot na področju poučevanja ter vzgoje in izobraževanja. Čuječnost razkriva razumeti dejavnike, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti učečih se ljudi in raziskati vprašanja zavesti. Programi čuječnosti se poleg programov socialno-emocionalnega učenja širijo v šolsko prakso z namenom izboljšanja pozornosti, pomnenja, vzpodbujanja notranje motivacije in uravnavanja stresa.
Kaj torej je čuječnost?
Čuječnost bi lahko opisali kot način mirnega samoopazovanja – ko se prebujeno in pozorno zavedamo svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ne da bi doživljanja vrednotili. Beseda ”mindfulness” se iz angleškega v druge jezike običajno prevaja iz opisa, ki ga je med prvimi uvedel ameriški avtor J. K. Zinn. Na področju osebne rasti oziroma na področju preprečevanja škodljivih posledic stresa in drugih bolezni sodobne družbe je postal trend svetovnih razsežnosti. Tudi v Sloveniji. Skorajda ni intelektualca, terapevta, psihoterapevta oziroma mnogih, ki delajo z ljudmi, da pri svojem delu ne bi omenjali pomena čuječnosti.
Izraz čuječnost je tako dovolj všečen za intelektualno komercializacijo in je kot prevod širšega budističnega konteksta ”mindfulness” v slovenskem prostoru že pred leti ohranil svoj prostor – a preoblečen v nova oblačila in osiromašen izvirnih vsebin budističnih meditacijskih praks in nauka.
Čuječnost prvinsko prihaja iz budistične meditativne prakse
Palijski izraz za eno izmed vsebin pri dvatisočpetstoletni budistični meditativni praksi oziroma nauku se imenuje SATI in ima izvor v sanskrtskem SMRTI, SMRITI. Kot prevod v angleški jezik se, predvsem v zadnjem času, najpogosteje uporablja izraz mindfulness. Vendar je ta izraz precej neroden in neposrečen, saj zaobjame le del ”sati-ja”. Korektnejši in tudi vsebinsko precej bližji ”sati-ju” ali ”smrti-ju” je izraz (to remember) – spominjati se. Spominjati česa? Povedano preprosto in poenostavljeno: (nenehno) budno spominjanje občutkov in zaznav, ki se vseskozi pojavljajo v zavesti. In zakaj bi bilo to pomembno? Ker lahko (po budističnem nauku) občutki in zaznave predstavljajo za praktikanta oviro, saj povzročijo različna hrepenenja, ki ga zavedejo in nekako peljejo stran od njegovega osnovnega cilja – to je od osvoboditve.
Gledano z zornega kota budistične meditativne prakse ima angleški izraz ”mindfulness” bore malo povezave s vsebinsko zelo širokim pomenom prevajane besede ”sati”. Poleg tega pa se tudi avtorji ”mindfulness” tekstov in programov praviloma že vnaprej odpovedujejo budističnim vsebinskim povezavam oziroma se jih glasno otepajo. Je pa angleški ”mindfulness” privlačen in všečen, človeka tudi hitro nagovori. Če bi bilo dovolj volje in iskrenosti bi morda (predvsem na akademski ravni) sedli in premislili ter izraz za to, kar vsebinsko predstavlja sodobni ”mindfulness” korektneje prevedli – zaradi spoštovanja budističnih meditativnih praks in nauka ter zaradi odnosa do uporabe slovenskega jezika. Palijski ”sati” v okviru celotnega budističnega konteksta praks namreč zaobsega veliko več, kakor le umsko pozornost.
Čuječnost in znanost
S čuječnostjo se je začela ukvarjati tudi sodobna kognitivna nevroznanost, ki preučuje anatomijo možganov in delovanje možganov v odnosu do čuječnosti in spreminjanje možganov s čuječnostjo. Številne raziskave, opravljene v zadnjih nekaj letih, so pokazale, da so posledice čuječnosti med drugim izboljšanje počutja in boljša kakovost življenja, zmanjšanje stresa, anksioznosti (tesnobe) in depresivnosti, večja uspešnost na delovnem področju, izboljšanje partnerskih in drugih odnosov, kvalitetnejše starševstvo in vzgoja itd.
V tujini, pa tudi že v Sloveniji postaja čuječnost – “mindfulness” pravi trend in delavnice na to temo prava tržna niša za vse, ki želijo izboljšati kvaliteto življenje. Komercionalni pristopi ponujajo izobraževanja in knjige, ki podobno kot meditacijo, učijo čuječnost za doseganje boljših rezultatov v šolskem sistemu, poslovnem svetu in partnerskih odnosih. Površinski pristop je sicer primeren za reševanje preprostih problemov, ne pelje pa v višje nivoje, katerim je čuječnost dejansko namenjena.
O čuječnosti in njenemu namenu smo povprašali pionirja, zen učitelja in raziskovalca zdravilnih harmonij gonga, Dušana Osojnika, ki se z meditacijo ukvarja že 30 let:
Čuječnost – “mindfulness” prevajajo kot posameznikovo zavedanje in sprejemanje (nekega) dogajanja brez subjektivnega presojanja. Taka označitev postaja vse bolj popularna tudi v Sloveniji. Ker je pojem nekaj novega in se zdi kakor ustrezen odgovor aktualnim družbeno-socialnim razmeram, je precej zanimiv tudi za medije. Pozornejši pogled na oglaševano uporabno vrednost učinkov ‘’čuječnosti’’ kot veščine pa razkriva, zakaj je prišlo do njene globalizirane komercializacije. Preprosto zato, ker obeta optimizacijo siceršnjih človekovih veščin in potencialov – povečanje storilnosti (dobička) ter zniževanje zdravstvenih stroškov, predvsem stroškov bolniških odsotnosti.
Izraz ‘’mindfulness” izhaja iz tisočletne zgodovine budistične psihološke obravnave življenja. Njegov izvor je v palijskem terminu SATI, ki je neposredno in mnogoplastno povezan z budistično meditativno prakso. Na angleškem govornem področju je veliko strokovnjakov, ki opozarjajo, da so prevajalci s prevodom v “mindful”, pojem SATI zelo oklestili ali celo povsem zgrešili, nekateri pa celo zatrjujejo, da so zlorabili njegov pomen. Slovenski prevod “budnost”, bi bil z budistično soznačnostjo vsebinsko bolj približan palijskemu izrazu “sati”.
Obenem pa je potrebno poudariti, da nosi, v okviru budistične meditativne tradicije, čuječnost veliko globje razsežnosti človekove biti, kakor pa le umsko pozornost zavedanja, sprejemanja in ne-presojanja. Lahko bi rekli, da je osrednji namen budističnih meditativnih praks najprej umirjanje uma, osvobajanje od lastne osebnosti oziroma zorenje k prebujanju univerzalnega sočutja, neločljivo povezanega s spoznavanjem lastne (univerzalne) Biti.
In kako prevajajo angleški ‘’mindfulness” naši sosedje: Hrvati kot „usredotočena svjesnost“, Srbi pa kot “svesna pažnja”.
In še za konec: kaj lahko sledi najrazličnejšim kongresom, študijam, raziskavam, posvetom in razpravam o koristnosti ter učinkih, pa tudi pasteh ‘’mindfulness-a”? Morda študije, raziskave in razprave o koristnosti – Ljubezeni. (Dušan Osojnik, Zavod Vitazen).
