Okužba sečil oziroma urinarnega trakta označuje vdor mikroorganizmov v sečila, kjer se razmnožijo in povzročijo vnetje. Okužbe sečil so po pogostosti pri odraslih takoj za okužbami dihal. Zlasti to velja za ženske, pri katerih so okužbe sečil zaradi nekaterih posebnosti zelo pogoste – polovica žensk se vsaj enkrat v življenju sreča s to težavo.

 

Sečila in njihovo delovanje

Sečila lahko ločimo na zgornja in spodnja sečila. Zgornja sestavljata ledvici s sečevodoma. Ledvici imata številne pomembne naloge, med njimi je najpomembnejša ustvarjanje urina. Z njegovo pomočjo odplavljamo iz telesa odvečne oziroma odpadne produkte, ki jih telo ne potrebuje za svoje delovanje ali so zanj škodljivi.

 

Spodnja sečila sestavljajo mehur, prostata pri moških in sečnica. Urin teče iz zgornjih sečil v spodnja, kjer se v mehurju zadrži, dokler ta ni poln. Ko je mehur dovolj napolnjen, nas telo na to opozori. Ko gremo na stranišče, urin steče skozi sečnico iz telesa.

 

Navadno je urin bister in slamnato rumene barve. Ob premajhni količini popite tekočine je lahko temnejšega odtenka, ob razredčenosti je svetlejši. Tudi v normalnih razmerah je lahko obarvan drugače (ob zaužitju določenih zdravil ali hrane). Zdravi odrasli ljudje urinirajo povprečno tri- do petkrat na dan. Normalna količina izločenega urina je od pol do dva litra dnevno. Količina izločenega urina je lahko manjša ali večja od navedene, saj je odvisna od količine popite tekočine ali bolezni (denimo pri sladkorni bolezni).

 

 

Kako pride do okužbe sečil?

Pred okužbo sečil nas varujejo različni mehanizmi, kot so nizek pH urina, tok urina in imunski odziv. Mikroorganizmi normalno naseljujejo izvodilo (končni del) sečnice, kožo spolovil in pri ženskah nožnico. Pri moških je dodatni varovalni dejavnik daljše potekajoča sečnica, ki je bolj oddaljena od zadnjika. Pri ženskah nagnjenost k okužbi poveča kratka sečnica (3 do 4 cm), ki ima v bližini nožnico in anus, poseljena z mikrobiološko floro, ki se zlahka zanese v sečnico.

 

Akutno vnetje najpogosteje prizadene spodnja sečila, od tega je najpogostejše vnetje sečnega mehurja (akutni cistitis). Gre za tipično težavo mladih, spolno aktivnih žensk. V skoraj vseh primerih je vzrok okužbe vdor mikroorganizmov iz črevesja oziroma danke ali zunanjega spolovila v sečnico, ki nato potujejo navzgor v mehur. Najpogostejši povzročitelji so bakterije (v 80 odstotkih črevesna bakterija E. coli), redkeje glivice, paraziti in virusi. Med povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, ki povzročajo vnetje mehurja, prevladujejo Trichomonas vaginalis (trihomoniaza), Chlamydia trachomatis (klamidija) in Neisseria gonorrhoeae (gonoreja).

 

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki povečujejo nastanek vnetja mehurja, so:

  • spolna aktivnost (»akutni cistitis medenih tednov«)
  • zadrževanje vode
  • uporaba spermicidov in diafragme

 

Pri nekaterih skupinah ljudi z dejavniki tveganja je potek okužbe lahko nevaren. Takšne okužbe sečil so označene kot zapletene. Dejavniki tveganja za zapleteno okužbo so med drugim starost nad 65 let, nepravilnosti sečil, bolnišnično zdravljenje in pridružene presnovne bolezni. Na možnost zapletene okužbe pomislimo tudi, ko običajno zdravljenje akutnega cistitisa ni učinkovito ali ni izboljšanja po dveh do treh dneh.

 

Okužba sečil pri nosečnicah je vedno označena za zapleteno in zahtevo čimprejšnjo obravnavo, zato se z državnim presejalnim programom odkriva prisotnost bakterij v urinu pri nosečnicah. Tudi okužba sečil pri moških se vedno šteje kot zapletena in zahteva poglobljeno diagnostiko. Ločitev med zapletenimi in nezapletenimi okužbami je pomembna tako zaradi drugačnega poteka preiskav kot zdravljenja.

 

 

Simptomi in znaki akutnega vnetja sečnega mehurja

Klinična slika akutnega vnetja sečnega mehurja se pokaže kot:

  • nenadno boleče, pogosto in pekoče uriniranje
  • siljenje na vodo
  • pogosto odvajanje manjših količin seča (pogosteje kot na dve uri)
  • občutek nepopolno izpraznjenega sečnega mehurja
  • bolečina nad sramno kostjo
  • moten seč neprijetnega vonja zaradi belih krvnih celic (levkocitov) in bakterij
  • krvav urin

 

Kdaj k zdravniku?

Z izbranim zdravnikom je potreben posvet, če zgoraj omenjeni znaki in simptomi vnetja sečil trajajo več kot en dan pri mladi nenoseči ženski, in čim prej, če je oseba noseča. Ženske naj se ob pojavu srbečice spolovila in/ali izcedka iz nožnice obrnejo na izbranega ginekologa. Moški naj se v primeru izcedka iz spolnega uda, kakršnih koli težav z uriniranjem in ob bolečinah v presredku obrnejo na osebnega zdravnika. Brez odlašanja je treba osebnega zdravnika obvestiti o krvavem urinu. 

 

Okužba sečil ali spolno prenosljiva bolezen?

Čeprav je klinična slika akutnega cistitisa dokaj značilna, je treba izključiti vnetje ledvic (pielonefritis) in spolno prenosljive bolezni. Pri akutnem vnetju mehurja je značilna bolečina nad sramno kostjo oziroma v spodnjem delu trebuha, pri vnetju ledvic se bolečina pojavlja tipično ledveno in se poslabša ob tipanju oziroma lahnem udarcu tega predela. Prav tako pri nezapletenem vnetju mehurja ni vročine, mrzlice, driske, slabosti in bruhanja, našteti znaki pa so pogosto del klinične slike akutnega vnetja ledvic.

 

Za spolno prenosljive bolezni je značilno počasi nastalo pekoče uriniranje z bolečino v spodnjem delu trebuha ali brez nje, oseba opazi izloček ali krvavitev iz spolovila in srbečico na spolovilu. Pomemben je podatek o menjavi spolnih partnerjev in uporabi zaščitnih sredstev. Pri moških je ob sumu na akutno vnetje prostate treba biti pozoren na bolečino v presredku in občutljivost prostate na pritisk. Prav tako lahko nastopi vročina in splošno slabo počutje. 

 

Ni nujno, da je vsako pekoče uriniranje posledica akutnega vnetja mehurja. Do pekočega in bolečega uriniranja lahko pride tudi zaradi nastanka manjših ranic med spolnimi odnosi, nošenju tesnega perila, alergijski reakciji na kozmetična in pralna sredstva ter nevroloških boleznih. V vsakem primeru se ob pojavu težav čim prej zglasite pri zdravniku, da izključi eno ali drugo možnost in težave pravilno zdravi.

 

Diagnostika

Ob simptomih in znakih akutnega vnetja mehurja je priporočljiv pregled pri osebnem zdravniku. Po pogovoru bo izmeril telesno temperaturo in pregledal trebuh, po potrebi spolovila. Poglobljena diagnostična obravnava pri ženskah med 18. in 65. letom starosti z nezapleteno okužbo sečnega mehurja ni potrebna. Analiza urina je potrebna, ko se stanje vnetja ne izboljša ali ko je potek bolezni bolj zapleten. Prav tako je potreben odvzem krvi in urina pri vseh s sumom na vnetje ledvic (pielonefritis).

 

Kako pravilno oddati vzorec urina v lonček?

Za analizo urina je najprimernejši vzorec srednjega curka prvega jutranjega urina med neprekinjenim uriniranjem. Pomembna je tudi visoka higiena spolovila in predela okrog sečnice, saj lahko bakterije od drugod pristanejo v vzorcu in pokažejo na okužbo, ki je mogoče v sečilih ni.

 

  • Pripravite si posodico in snemite pokrovček.
  • Umijte si roke.
  • Oddajte vzorec.
    • Ženske: namestite se na školjko, z eno roko razširite sramne ustnice, z drugo roko z vlažno gazo od spredaj nazaj z enim gibom očistite levi, z novo gazo desni in z zadnjo gazo sredinski del; s suho gazo z enim gibom od spredaj nazaj osušite spolovilo.
    • Moški: kožico penisa povlečete nazaj, mesto temeljito umijete z milom in vodo, s suho gazo ali brisačo za enkratno uporabo mesto osušite; kožica penisa mora ostati povlečena nazaj, da preprečimo onesnaženje urina z bakterijami kože. 
  • Vzemite posodico brez pokrovčka in začnite urinirati v školjko.
  • Po prvem curku nadaljujte uriniranje in z lončkom ulovite urin do približno polovice posodice, nato uriniranje dokončate v školjko.
  • Zaprite pokrovček na lončku in ga odložite na označen prostor.
  • Umijte si roke.

Osnovni pregled urina vključuje analizo s testnimi lističi, pregled sedimenta (usedline) pod mikroskopom in urinokulturo (ugotovitev vrste bakterij na gojišču in določanje občutljivosti na antibiotike). Druge preiskave (na primer ultrazvok sečil) opravljamo pri zapletenem poteku ali ob ponavljajočih se okužbah.

 

 

Zdravljenje

Akutno vnetje sečil je treba zdraviti. Nezdravljene okužbe pomenijo nevarnost napredovanja okužbe iz spodnjih sečil proti ledvicam, kar lahko vodi v pomembne zaplete. Akutno vnetje mehurja ženskam obenem prinaša občutek nelagodja.

 

Ob jasni klinični sliki pri mladi nenoseči ženski se predpiše antibiotik za tri do pet dni brez diagnostičnih preiskav (odvzem urina ni potreben). Če ste noseči oziroma o tem niste prepričani, o tem obvestite izbranega zdravnika pred predpisom antibiotika, saj to vpliva na izbiro učinkovine. Čeprav simptomi navadno izzvenijo v 24 do 48 urah, je pomembno jemati antibiotik do konca predpisanega obdobja. Nedosledno jemanje antibiotikov namreč privede do odpornosti bakterij in pojava ponavljajočih se vnetij. Ob prenehanju težav kontrola pri osebnem zdravniku ni potrebna. Ponovno je treba obiskati osebnega zdravnika v primeru neizboljšanja ali poslabšanja vnetja. 

 

Pri bolnikih s simptomi več kot sedem dni, pri starejših od 65 let in pri sladkornih bolnikih pred uvedbo antibiotika opravimo urinokulturo, antibiotično zdravljenje pa traja sedem dni ali dlje. Zapletene okužbe zahtevajo antibiotično zdravljenje, ki traja več tednov, in po potrebi bolnišnično obravnavo. Pri spolno prenosljivi okužbi je treba zdraviti tudi spolne partnerje. Med prejemanjem antibiotika se svetuje spolna vzdržnost.

 

Pomagamo si tudi s splošnimi ukrepi:

  • hidracija (vnos vsaj dveh litrov tekočin dnevno: voda, »ursi« čaj in preparati brusnic, kot so sok in kapsule)
  • protibolečinska zdravila
  • redno praznjenje mehurja na dve do tri ure (ne smemo zadrževati vode)
  • tuširanje namesto namakanja v kadi
  • brisanje po mali in veliki potrebi od naprej proti nazaj (od sečnice proti anusu)

 

 

Preventiva

Pri tretjini žensk se akutni cistitis ponavlja. Ponavljajoči se akutni cistitis pomeni več kot tri epizode vnetja mehurja letno. Z nekaterimi rešitvami lahko pomembno zmanjšamo možnost nastanka te težave:

  • brisanje po mali ali veliki potrebi od naprej proti nazaj (od sečnice proti anusu)
  • izpraznitev mehurja po spolnem odnosu
  • izpraznitev mehurja ob občutku potrebe (ne zadržujemo vode)
  • uporaba posebnih intimnih mil (za ohranjanje ravnovesja nožnične flore) in izogibanje penečih kopeli
  • zračno bombažno spodnje perilo
  • dovolj dnevno zaužite tekočine
  • zamenjava diafragme in spermicidov za druga kontracepcijska sredstva
  • varna spolnost
  • estrogenske kreme pri ženskah v menopavzi
  • zdrav življenjski slog
  • neprekinjeno jemanje antibiotika v majhnem odmerku oziroma jemanje antibiotika po spolnem odnosu

Maruša Kopač
Maruša Kopač je zdravnica sekundarijka v največji slovenski bolnišnici. Vedno v pogonu in željna dodatnih izzivov se je pridružila ekipi spletne strani ČakalneDobe.si, da bi bralcem predstavila različne sodobne bolezni in načine zdravljenja.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kako ravnati z antibiotiki
Kako ravnati z antibiotiki
Zdravila
Zdravstvo

Zakaj, kdaj in kako uporabljamo antibiotike? Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v Ambulanti Zdravje AS v Ljubljani je z nami delil svoje nasvete.

Kako ravnati ob odsotnosti zdravnika

Kaj storiti v primeru odsotnosti zdravnika in kako pridobiti informacije o nadomestnem zdravniku ali zobozdravniku?

Ultrazvok in ultrazvočna diagnostika
Ultrazvok in ultrazvočna diagnostika
Bolezni in obolenja
Diagnostika

Ultrazvočna diagnostika je prvi korak pri odkrivanju težav na mehkih tkivih, saj je neinvazivna in popolnoma varna tudi za nosečnice. Več o ultrazvočnih preiskavah in zakaj so koristne, lahko preberete v spodnjem članku.

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×