Pereča tema, ki je veliko pozornosti doživela predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prav ta bolezen terjala največ žrtev. Vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Veliko organizacij ozavešča širšo javnost o nevarnostih tega obolenja in preventivnih ukrepih pred okužbo. Rdeča pentlja, simbolni znak boja proti AIDSU, nas opominja na solidarnost do bolnikov, okuženih z virusom, ter na nevarnosti življenjskega sloga, povezanega z drogami in alkoholom.
Kaj je AIDS in kaj virus HIV?
HIV je kratica za virus človeške imunske pomanjkljivosti, AIDS pa angleška kratica za ime v slovenskem prevodu, in sicer sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. AIDS je zadnji stadij nezdravljene okužbe s HIV-om, ki pa je, če je zdravljena, dandanes kronična, vseživljenjska bolezen. Če virusa HIV ne zdravimo, poškoduje in uniči imunski sistem, s tem pa odpira vrata različnim oportunističnim okužbam in malignomom, ki bi jih zdrav imunski sistem preprečil. Brez zdravljenja lahko traja nekaj let, v povprečju 8–10, preden se iz okužbe s HIV-om razvije AIDS.
Za zdaj popolne ozdravitve bolezni še ne poznamo, vendar z opravljanjem rednih pregledov, samooskrbo in jemanjem zdravil lahko razvoj bolezni korenito upočasnimo, včasih celo preprečimo nadaljnji razvoj. Prav takšna zdravila so razlog za zmanjšanje števila smrtnih žrtev zaradi virusa HIV in AIDS v razvitih državah.

Simptomi
Primarna okužba – akutni HIV
Po navadi zasledimo naslednje simptome:
- vročina,
- glavobol,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- izpuščaji,
- vneto grlo in boleče razjede v ustih,
- otekle bezgavke, predvsem na predelu vrata.
Omenjeni simptomi so lahko zelo blagi in neopazni, vendar je obenem količina virusa v krvnem obtoku že precej visoka.
Klinična latentna okužba – kronični HIV
V tej fazi se pri nekaterih ljudeh pojavi kronično vnetje bezgavk, sicer okužba še nima kakšnih posebnih opaznih simptomov in znakov. Virus HIV je v krvi v belih krvničkah. Brez prejemanja protiretrovirusne terapije običajno ta faza traja približno deset let, preden se razvije v končno bolezen AIDS.
Simptomatična okužba z virusom HIV
Z razvojem in širjenjem virusa se uničujejo imunske celice in njihova sposobnost pravilnega delovanja. V tej fazi oboleli lahko občuti naslednje simptome:
- vročina,
- utrujenost,
- otekle bezgavke – običajno eden izmed prvih kazalnikov bolezni,
- driska,
- ustne gobice,
- pasasti izpuščaj – herpes zoster.
Razvoj v AIDS
Zahvaljujoč razvoju medicine in znanosti se AIDS kljub okužbi z virusom HIV lahko v večini primerov popolnoma prepreči. S pravočasno diagnozo in ustrezno terapijo bolezen ne nastopi, kot bi sicer nastopila brez zdravljenja.
Z nastankom bolezni AIDS je imunski sistem resno poškodovan. Posledično je oboleli bolj izpostavljen drugim boleznim, kot so rak in razne okužbe, ki sicer bolnika z dobrim imunskim sistemom ne bi ogrožale.
Simptomi in znaki za to fazo so:
- močno nočno znojenje,
- vztrajna in ponavljajoča se vročina,
- kronična driska,
- bele pike v ustih, na jeziku in ustni votlini,
- kronična utrujenost,
- hujšanje,
- izpuščaji.
Kako se virus HIV prenaša
Do okužbe s HIV lahko pride, če virus vstopi v človeško telo z okuženo krvjo, semensko tekočino ali vaginalnim in rektalnim izločkom. To se lahko zgodi na naslednje načine:
- S spolnim odnosom. Preko vaginalnega, oralnega ali analnega spolnega odnosa se virus prenaša preko okuženega partnerja, katerega kri, semenska tekočina ali vaginalni in rektalni izločki vstopijo v telo. Virus lahko vstopi v vaše telo skozi razjede na ustnicah ter kožne razpoke v rektumu ali vagini, ki včasih nastanejo med spolnim odnosom.
- S krvno transfuzijo. Bolnice redno pregledujejo kri, da sicer zagotavljajo neoporečno/neokuženo kri.
- Z uporabljanjem ali deljenjem istih igel. Uporaba istih igel ali brizg pri uporabljanju drog znatno poviša tveganje za okužbo z virusom HIV, prav tako pa tudi nekaterimi drugimi boleznimi, kot je na primer hepatitis.
- Med nosečnostjo, porodom in dojenjem. Matere, okužene z virusom HIV, lahko le-tega prenesejo na svoj plod pred, med ali po rojstvu otroka. Matere, ki pred porodom prejemajo ustrezne terapije, lahko v precejšnji meri zmanjšajo tveganje za razvoj virusa v plodu.
Kako se virus ne prenaša
Virus se ne prenaša z običajnim stikom z okuženo osebo. To pomeni, da zgolj s poljubljanjem, objemanjem, rokovanjem ali kakršnim koli dotikanjem z okuženo osebo za virusom še ne morete zboleti. Prav tako pa se virus HIV ne prenaša preko zraka, vode ali pikov insektov. Poudariti je pomembno, da okuženi, ki se zdravijo, imajo praktično nezaznaven virus v krvi in posledično niso prenašalci.
Dejavniki tveganja
Naslednji dejavniki ali specifični življenjski slogi prinašajo več nevarnosti in posledično povišano možnost okužbe:
- Nezaščiteni spolni odnos. Vsak spolni odnos naj bo zaščiten z uporabo kondomov iz lateksa. Vaginalni spolni odnos je manj tvegan od analnega, prav tako pa je tveganje večje, če imate več spolnih partnerjev.
- Ste že okuženi s spolno prenosljivo boleznijo. Okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi velikokrat povzročijo razjede in izpuščaje na koži ali sluznici, kar omogoča lažji vstop virusu HIV v telo.
- Uporaba intravenoznih injekcij ali igel za uživanje prepovedanih drog. Uporaba čistih in vedno novih igel zagotavlja varnejše uživanje substanc, saj pri ponovni uporabi iste igle obstaja večja možnost, da ima sledi krvi potencialno okuženega človeka.
- Neobrezani moški. Študije kažejo, da moški, ki so v heteroseksualnih odnosih in so neobrezani, imajo večje možnosti za okužbo.
Zapleti in razvoj drugih okužb ter bolezni
Virus HIV/AIDS močno poškoduje delovanje človeškega imunskega sistema. Slab imunski sistem pa prinaša več tveganj za nastanek novih okužb in nekaterih rakov.
Okužbe in HIV/AIDS:
- Tuberkuloza. Kronična nalezljiva bolezen, ki najpogosteje napade pljuča.
- Citomegalovirus. Okužba, ki jo povzroči Citamegalovirus.
- Kandidoza ali Kandidiaza. Je glivična okužba, ki je pogosto življenjsko ogrožajoča.
- Kriptokoni meningitis. Potencialno smrtna glivična okužba.
- Toksoplazmoza. Je okužba z zajedavcem.
- Kriptosporidioza. Je črevesna nalezljiva bolezen.
Raki in HIV/AIDS:
- Kaposijev sarkom,
- limfoma,
- rak materničnega vratu.
Drugi mogoči zapleti:
- izguba mišic in maščevja,
- nevrološke težave,
- ledvične bolezni.

Kaj storiti, ko sumite, da ste okuženi
Posamezniki s sumom na okužbo se lahko testirajo na naslednje načine:
- Z obiskom izbranega osebnega zdravnika, ki posameznika s sumom napoti do izbranega specialista, ki opravi test.
- Vsi s sumom na okužbo lahko brezplačno in anonimno opravijo testiranje vsak ponedeljek na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Ambulanto za svetovanje in testiranje se ni treba naročiti, so pa tudi dosegljivi na telefonu.
- Društvo Legebitra izvaja testiranja v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.
- Na ostalih testirnih mestih za okužbo z virusom HIV, celoten seznam je dostopen na DrogArt spletni strani ali HIV SOS 24/7.
Kam po pomoč in podporo po potrjeni pozitivni diagnozi z virusom HIV
V Sloveniji se nekatere organizacije ukvarjajo z ozaveščanjem. Eno izmed takšnih društev je Društvo Stigma, ki se ukvarja z zagotavljanjem čistih priborov uporabnikom drog in tako posledično zmanjšujejo možnosti za prenos virusa. Prav tako pa pri Društvu DIH izvajajo program »Pamet v roke, kondom na glavo,« s katerim želijo ozaveščati o pomembnosti uporabe zaščite v spolnosti, predvsem o uporabi lubrikantov in kondomov. Društvo Škuc izvaja poseben program »Ustavimo HIV« in v okviru tega programa že vrsto let tečejo aktivnosti skupine PLUSHIVISTI, ki je anonimna skupina HIV pozitivnih gejev za samopomoč. V sklopu tega programa izvajajo tudi svetovanja in kampanjo »Mi lahko.« Cilj kampanje je ozaveščati javnost o učinkih, ki jih ima protivirusna terapija.
Društvo Legebitra pa se ukvarja celostno s pomočjo in podporo okuženim in obolelim. V sklopu svojega delovanja nudijo tako imenovano »vrstniško svetovanje.« Buddy je oseba, ki okuženi osebi nudi pogovor, pomoč in ne nazadnje podporo. Društvo Legebitra ravno tako izvaja testiranja za virus HIV, ki so se izkazala kot zelo učinkovita praksa, pove Mitja Ćosić, vodja Legebitrine testirne točke. Testiranja izvajajo izven zdravstvenega sistema, v skupini z največjim bremenom okužb. Te pa izvajajo skupnostni delavci v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, ki opravi laboratorijski del testiranja. Takšna praksa spodbuja posameznike, da se opogumijo in testirajo brez strahu, da bi bili stigmatizirani. Ravno tako pa se v društvu borijo za pravice oseb z okužbo virusa HIV, z zagovorništvom pravic oseb z virusom HIV, pomagajo v primerih diskriminacije in si prizadevajo za destigmatizacijo bolezni.
Če sumite, da bi lahko bili okuženi, izberite pogum in se testirajte. Sprejemanje bolezni, pomoči prijateljev, družine in društev lahko ravno tako pripomore k boljši pripravljenosti na vsakdan, obenem pa izboljša pogled na življenje. S pomočjo ljudi, ki se borijo za pravice in zdravje, lahko poiščete ustrezno podporo in oskrbo. Ozaveščanje je glavno orodje za razbijanje tabujev in stereotipov ter krepitev solidarnosti do sočloveka. Skupaj v bolj zdrav in sočuten jutri!
Viri in literatura
- https://www.webmd.com/hiv-aids/qa/what-is-human-immunodeficiency-virus-hiv
- https://www.webmd.com/hiv-aids/ss/slideshow-hiv-aids-overview
- https://www.webmd.com/hiv-aids/default.htm
- https://www.webmd.com/hiv-aids/hiv-best-life-17/video-hiv-lifestyle-changes
- https://en.wikipedia.org/wiki/HIV/AIDS
- https://en.wikipedia.org/wiki/Red_ribbon
- https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/hiv-aids/symptoms-causes/syc-20373524
- https://www.hiv.gov/hiv-basics/overview/about-hiv-and-aids/what-are-hiv-and-aids