Demenca je najbolj pogosta nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilen drastičen upad kognitivnih sposobnosti, kot so govor, spomin in mišljenje, kar ljudi ovira pri vsakdanjih opravilih. Po navedbah Evropske komisije je najpogostejša demenca v Evropski uniji Alzheimerjeva bolezen, za katero boleha približno 50 do 70 odstotkov vseh dementnih bolnikov.
Globalna težava pri demenci je, da nimamo zdravstvenega sistema, ki bi beležil natančno število oseb z demenco, čeprav ta pomembno vpliva in sočasno bremeni sisteme zdravstvenega in socialnega varstva. Dejstvo je, da je demenca bolezen, ki bo v naši družbi vedno bolj prisotna, zato je pomembno, da se o njej odkrito pogovarjamo. Podaljševanje življenjske dobe, skupaj z dobrimi življenjskimi pogoji, pomeni tudi vse večjo pojavnost demence, saj jo v skupini bolnikov nad 85 let najdemo pri kar 32 odstotkih. V Sloveniji je takšnih bolnikov okoli 34.000, po svetu pa z najpogostejšo obliko demence, Alzheimerjevo boleznijo, boleha okrog 55 milijonov ljudi milijonov ljudi; do leta 2030 naj bi bilo dementnih že 82 milijonov ljudi, do leta 2050 pa kar 152 milijonov.
Demenca je kronična nevrodegenerativna bolezen
Demenca spada med organske duševne motnje, ki imajo vzroke v možganski bolezni, možganski poškodbi ali drugih stanjih, ki povzročajo motnje v možganski dejavnosti. Tako ni povezana izključno s staranjem, kot pogosto zmotno mislijo ljudje. Demenca je namreč kronična nevrodegenerativna, napredujoča in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Vsem motnjam pa se pogosto pridružijo še spremembe v čustvovanju, socialnem vedenju ter motivaciji. Bolezen bolnika pomembno ovira pri vsakodnevnih aktivnostih in omejuje sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca
Poznamo več različnih oblik demence, najpogostejše so Alzheimerjeva demenca, vaskularna demenca, demenca z Lewvjevimi telesci in demenca pri Parkinsonovi bolezni. Redkejše demence pa so amnestetični sindrom (Wernicke-Korsakovov sindrom), demenca pri Huntingtonovi bolezni, demenca pri Creutdfeld-Jakobovi bolezni in demenca, izzvana z virusom HIV.
Največji delež vseh demenc predstavlja Alzheimerjeva demenca, saj jo ima okoli 60 odstotkov bolnikov. Natančen vzrok nastanka bolezni še vedno ni znan. Kadar se Alzheimerjeva bolezen pojavi zgodaj (po 50. letu) je običajno dedna. V možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo se pojavijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g v primerjavi z zdravimi. Vzrok za nastanek teh sprememb ni poznan.
Prvi znaki demence
Večina demenc se običajno prične neopazno, pri bolnikih pa prihaja do manjših sprememb v razpoloženju in pozabljivosti. Prvi znaki so tako izguba spomina, bolnik pa pri tem ne izgublja le ključev, temveč se ne spomni, da se je peljal z avtobusom, kaj je jedel za zajtrk itd. Bolniki pričnejo postavljati neskončno količino enih in istih vprašanj, pojavijo pa se tudi težave pri govoru, ljudje z demenco na začetku še razumejo preproste stavke, ne razumejo pa več sestavljenih stavkov, izmišljujejo si besede in ne zmorejo več opisovanja. Pogoste so osebnostne in vedenjske spremembe, saj lahko bolniki prevzamejo nove lastnosti: goljufajo, lažejo, spremenijo spolne navade, postanejo sumničavi, pogosto pa se tudi pričnejo zapirati sami vase in se izogibati družbi. Pri bolniku se postopoma opaža upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije (odpravijo se na sprehod v napačnih oblačilih, pozabijo, da morajo plačati kupljeno …), težave pri vsakodnevnih opravilih (pripravijo kosilo in ne vedo, da ga morajo pojesti, pozabljajo na gospodinjska opravila, so pasivni …), velikokrat iščejo in izgubljajo stvari, pozabljajo na uro in dni v letu in podobno.
Zdravila za Alzheimerjevo bolezen še ni
Najbolj pogoste oblike, Alzheimerjeve bolezni, zdravniki še ne zmorejo pozdraviti, lahko le lajšajo nekatere njene posledice. Z zdravili lahko zadržijo napredovanje bolezni za šest do 12 mesecev, občasno dosežejo tudi začasno izboljšanje. Pri izraziti vznemirjenosti, depresivnosti, blodnjavosti in halucinacijah so pogosto uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini.
Pomembni so dobri presejalni testi za demenco
Presejalno testiranje je množično zgodnje odkrivanje bolezni z namenom učinkovitejšega obvladovanja, zapišejo na spletni strani pomni.si. Dober presejalni test mora zaznati večino primerov bolezni in imeti malo lažno pozitivnih rezultatov. Takšen presejalni test za demenco bi bil v veliko pomoč družinskim zdravnikom in tudi nevrologom, saj bi do njih pripeljal predvsem ljudi z dejanskimi težavami, zmanjšal pa bi nepotrebne obiske, ki sedaj predstavljajo tudi 30 do 60 odstotkov vseh napotitev. Nevroznanstveno podjetje BrainTrip je razvilo novo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence. Imenuje se BrainTripov Demenčni Indeks (BDI). Metoda temelji na neboleči in neinvazivni meritvi električne aktivnosti možganov. Meritev BDI traja samo nekaj minut in se jo lahko izvedejo kjerkoli, celo na domu.
Razgibajmo umske mišice in skrbimo za družabno življenje
Za boj proti demenci strokovnjaki podajajo nekaj nasvetov:
- razgibajmo umske mišice (rešujmo križanke, igrajmo šah …);
- ročno napišimo pismo;
- redno se rekreirajmo;
- skrbimo za družabno življenje (še posebej, če smo sami);
- poslušajmo glasbo;
- berimo knjige;
- zdravo se prehranjujmo in
- bodimo organizirani (sestanke in dogodke zapisujmo v rokovnike, ažurirajmo stvari …).
Ne odlašajte z obiskom pri specialistu
Zavarovalnica Triglav vam z zdravstvenimi zavarovanji za specialiste nudi hitro pot do specialista, brez dolge čakalne dobe in doplačil. Sklenete lahko osnovno zavarovanje: Specialisti, razširjeno zavarovanje Specialisti + in namensko Specialisti nezgoda. Pri prvem vam z razvejano mrežo priznanih specialistov po vsej Sloveniji hitro uredijo specialistični pregled, dostop do enostavnih diagnostičnih preiskav, zahtevnih diagnostičnih postopkov in enostavnih ambulantnih posegov v primeru poškodbe takoj ali takrat, ko se pojavi zdravstvena težava. Krijejo vam tudi stroške zdravil, predpisanih na beli recept.
Razširjeno zavarovanje Specialisti + zajema vse, kar nudi že osnovno zavarovanje Specialisti, poleg pa vam brez dolgih čakalnih dob zagotovijo še posege v sklopu dnevne obravnave in ambulantno rehabilitacijo tako v Sloveniji kot v državah Evropske unije.
Namensko zavarovanje Specialisti Nezgoda vam odnese skrbi v primeru nove poškodbe. Ko se vam pripeti nezgoda s telesnimi poškodbami vam hitro uredijo specialistični pregled, krijejo stroške enostavnih diagnostičnih preiskav, zahtevnih diagnostičnih postopkov in enostavnih ambulantnih posegov ter uredijo hiter dostop do ambulantne rehabilitacije.
