Pregled pri nevrologu

Nevrologija je beseda starogrškega izvora (νεῦρον, živec in λογία, beseda, študija). Gre za vejo medicine in obenem interdisciplinarno vedo, ki se ukvarja z diagnostiko ter zdravljenjem bolezni živčnega sistema. Mednje spadajo bolezni, ki neposredno vplivajo na centralni, periferni in avtonomni živčni sistem, kot tudi stanja, ki posredno povzročajo bolezenska stanja. Med najpogostejše nevrološke bolezni, s katerimi se ukvarja nevrolog, spadajo:

  • možganska kap;
  • glavoboli;
  • bolečine zaradi težav, povezanih s hrbtenico;
  • Parkinsonova bolezen;
  • multipla skleroza;
  • epilepsije;
  • motnje spomina;
  • demence;
  • okvare živcev;
  • bolezni mišic in podobno.

Običajno pacienta na nevrološki pregled napoti zdravnik, da bi se opravila dodatna diagnostika, na podlagi katere bi in se oblikovala priporočila o nadaljnjem zdravljenju.

 

Najpogostejše nevrološke bolezni

 

Priprave pred nevrološkim pregledom

Posebne predpriprave za nevrološki pregled niso potrebne. Zdravniki priporočajo, da se pacient čim bolj preprosto obuje in obleče, saj se je treba pred pregledom sezuti ter deloma tudi sleči.

 

Kako poteka nevrološki pregled?

 

Preden nevrolog odredi vrsto preiskave, mora od pacienta pridobiti natančno anamnezo. Zdravnika bo zanimalo, kakšne so težave pacienta in kdaj so se začele, ali ima podobne težave že kdo v družini (možnost dednih bolezni), ali obstajajo alergije in ali pacient jemlje določena zdravila, saj so ti lahko sprožilci težav. Zdravnika zanimajo morebitne prebolele otroške bolezni, saj lahko nekatere pustijo posledice v odrasli dobi, kot tudi morebitne prebavne ali ginekološke težave, težave v nosečnosti, pri porodu in podobno. Ne nazadnje ga zanimajo tudi prehranjevalne navade in vsakdanje odvisnosti (kava, tobak, alkohol, droge). Vsi podatki dajo pomemben okvir dejavnikom tveganja za možgansko kap, migrene in podobno. Pomembno je tudi poročilo o telesni aktivnosti.

 

Po natančni anamnezi nevrolog opravi klinični nevrološki pregled, s katerim oceni bolnikovo vedenje, govorico, hojo, ravnotežje, orientacijo, spomin, mišično moč okončin, senzibiliteto, koordinacijo, sposobnost izvajanja gibov in podobno.

 

Na podlagi anamneze in kliničnega pregleda nevrolog opredeli bolezen ter predpiše diagnostične preiskave. Najpogostejše preiskave so računalniška tomografija, magnetna resonanca, ultrazvočna preiskava vratnega ožilja, elektromiografija, elektroencefalografija, testiranje funkcij avtonomnega živčnega sistema in preiskave krvi.

Potrebujete hiter nevrološki pregled? Preverite ceno samoplačniškega pregleda in se naročite. 

 

MR preiskava

 

Preventiva je pomembna!

 

K zdravniku gremo vsakič, ko nas kaj boli ali se slabo počutimo. Teh obiskov se v letu dni lahko nabere kar nekaj. Zakaj torej ne bi vsake toliko opravili celostnega pregleda telesa in se naročili tudi k nevrologu? Še posebej s pregledom ne odlašajmo, kadar se srečujemo s simptomi, katerih vzroka ne poznamo. Morda nam to lahko reši življenje. 

 

 


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×