Astma je zelo pogosta pljučna bolezen, ki povzroča občasne težave z dihanjem. Prizadene ljudi vseh starosti in za njo večina zboli že v otroštvu, a se lahko prvič pojavi tudi v odrasli dobi. Trenutno zanjo ni zdravila, s katerim bi jo popolnoma pozdravili. Poznamo pa preproste načine, kako nadzorovati simptome. Tako preprečimo, da bi astma oteževala vsakodnevno življenje.

Obiščite zdravnika, če sumite, da imate vi ali vaš otrok astmo! Različne bolezni imajo lahko namreč podobne simptome, zato je še toliko pomembnejše, da poznamo pravo diagnozo in prejmemo ustrezno zdravljenje.

 

Kaj je astma?

Astma je dolgotrajna bolezen pljuč, ki povzroči vnetje dihalnih poti. Ta se ob tako imenovanem napadu astme zožijo, zaradi česar težko dihamo. Vnetje lahko povzročijo različni sprožilniki, med drugim alergije, vremenske spremembe, stres in celo povečana telesna teža. V hujših primerih zožene dihalne poti preprečijo kisiku, da bi prišel do pljuč, kar pomeni, da kisik ne more do vitalnih organov, in taki bolniki potrebujejo nujno zdravniško pomoč. 

Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev, in če jo pravilno zdravimo, lahko z njo ali kljub njej vseeno kakovostno živimo. Če pa je ne zdravimo, lahko drastično vpliva na vsakodnevno življenje in zaradi nje hitro pristanemo v bolnišnici.

 

 

Simptomi astme:

  • kašelj (še posebno ponoči ali zjutraj)
  • piskanje (piskajoč zvok v pljučih)
  • kratka sapa
  • stiskanje, pritisk in bolečina v prsih
  • težave s spanjem, ki so posledica težav z dihanjem

 

 

Kaj je napad astme?

Napad astme pomeni, da se simptomi astme nenadno poslabšajo. Dihalne poti se še dodatno zožijo, otečejo ali so polne sluzi. Sprožilniki napada astme so različni. Tudi nimajo vsi bolniki, ki imajo astmo, enakih simptomov pri napadu. Vsak bolnik ima lahko v različnih obdobjih različne simptome napada astme.

 

Vrste astme

  • Astma pri odraslih: astma se lahko začne pri kateri koli starosti, a je pogostejša pri osebah, mlajših od 40 let. Pri odraslih so simptomi običajno hujši in bolj trdovratni kot pri otrocih.
  • Astma pri otrocih: kot navaja spletna stran NIJZ, je astma najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti. Študije tudi potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih.
  • Astma, ki je posledica alergije: tako astmo lahko sprožijo alergije na prah, cvetni prah, na živalsko dlako. Začne se že v prvih letih po rojstvu, njena pojavnost pa se veča do pubertete, ko stagnira ali počasi upada.
  • Astma, ki ni povezana z alergijo: značilno pojavi v odrasli dobi in se pojavnost veča s staranjem – do tovrstne astme pride predvsem ob ekstremnem vremenu. Lahko je to poletna vročina, ledeni zimski mraz ali vlažen meglen zrak jeseni. Tovrstna astma se lahko pojavi tudi zaradi stresa – astmatičen napad je lahko odziv na stres, znanstveniki pa so tudi našli dokaze, ki nakazujejo na to, da se pogosteje pojavlja pri ljudeh s težavami z mentalnim zdravjem, denimo pri depresivnih ljudeh. Pojavi pa se tudi, ko ste prehlajeni.
  • Astma, ki je povezana z debelostjo: študije so pokazale, da imajo ljudje s čezmerno težo pogosteje težave z astmo, predvsem zaradi kroničnega vnetnega odziva telesa, nekatere raziskave pri otrocih pa so tudi pokazale, da so se ob izgubi teže simptomi astme zmanjšali.
  • Poklicna astma: za tovrstno astmo običajno zbolijo ljudje, ki delajo v bližini kemičnih hlapov, prahu ali prisotnosti drugih delcev v zraku.
  • Eozinofilna astma: huda oblika astme, za katero je značilna izjemno povečana prisotnost določene vrste krvnih celic, imenovanih eozinofilci, v krvi in pljučni sluzi. Običajno prizadene odrasle med 35. in 50. letom starosti.
  • Astma s hormonskim rinitisom: zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja se pojavi pri nekaterih nosečnicah.
  • Nočna astma: simptomi se poslabšajo predvsem ponoči.
  • Akutna astma: gre za dolgotrajne napade astme, pri katerih ne pomaga niti uporaba inhalatorja. Gre za nujno stanje, ki potrebuje takojšnjo obravnavo.

 

 

Kako se diagnosticira astma?

Zdravnik, običajno kar osebni zdravnik, razen če je potrebna napotitev k specialistu, lahko diagnozo astma postavi na podlagi simptomov, ki jih bolnik opiše: kakšni so ti simptomi, kdaj se pojavijo in kako pogosto, ali je kaj posebnega, kar jih sproži, ali ima bolnik kakšne alergije, ali ima astmo kdo drug v družini in podobno. Ključni testi za prepoznavanje astme:

  • Najpogostejši test, ki pomaga diagnosticirati astmo, je spirometrija. Bolnik piha v aparat, imenovan spirometer, pri čemer je za astmo značilen povečan upor v dihalnih poteh. Kadar bolnik poskuša hitro izdihniti zrak iz pljuč, izdih traja dlje časa kot pri zdravih ljudeh.
  • Včasih je treba spirometrijo ponoviti, tudi z vnosom zdravil, ki bodisi širijo (bronhodilatatorni test) bodisi zožijo dihalne poti (metaholinski test).
  • Test s PEF (peak-flow meter): bolnik dobi prenosni merilnik pretoka zraka, s katerim sam večkrat v dnevu meri pljučno funkcijo.
  • Še ena od možnosti je meritev dušikovega dioksida v izdihanem zraku, ki je pri bolnikih z astmo povišan.

Na podlagi navedenih testov lahko zdravnik postavi diagnozo in ugotovi, ali gre za astmo. Dodatno lahko naroči še alergijske teste, s katerimi skuša ugotoviti, ali simptome astme sproža alergija na določeno stvar.

 

Kako se astma zdravi?

Astma v resnici nikoli za vedno ne izgine. Včasih kar sama izzveni, sploh med najstniškimi leti, a se v poznejši dobi lahko znova pojavi. Če se prvič pojavi šele v odrasli dobi, gre za dolgoročno bolezen, ki pa jo z ustreznim zdravljenjem lahko držimo pod nadzorom in z njo živimo povsem normalno življenje, celo dosežemo vrhunske športne rezultate.

Astma se običajno zdravi z uporabo inhalatorja. To so zdravila, ki pomagajo sprostiti mišice, ki se zategnejo okoli dihalnih poti ob astmatičnem napadu in jih posledično zožijo. Tako pomagajo odpreti dihalne poti in omogočijo, da zrak znova normalno potuje v pljuča in iz njih, zaradi česar spet začnemo lažje in normalno dihati.

Poznamo dve vrsti inhalatorjev:

  • Pomagajo ob napadu: hitro in za kratek čas omilijo simptome astme. Take inhalatorje uporabljajo astmatiki, ki imajo blago obliko bolezni in imajo težave le občasno.
  • Delujejo kot preventiva: bolniki jih uporabljajo vsak dan, da bi tako preprečili, da se simptomi astme sploh pojavijo (med ta zdravila spadajo inhalacijski glukokortikoidi in antilevkotrieni). Take inhalatorje uporabljajo astmatiki, ki imajo hujši potek bolezni.

Zdravnik poleg zdravljenja z zdravili svetuje, kako lahko bolniki sami kar najbolje nadzorujejo simptome astme. To, da bolnik ugotovi, kaj pri njem sproži napad astme, je ključno za to, da ima bolezen oziroma simptome pod nadzorom.

 

 

Kaj lahko naredimo sami, da imamo simptome pod nadzorom?

  • Ugotovite, kateri so sprožilniki vaše astme, in se jim izogibajte.
  • Jemljite zdravila proti astmi tako, kot vam jih je predpisal zdravnik. Številni menijo, da če nimajo simptomov, lahko nehajo jemati zdravila proti astmi, ki jim jih je predpisal zdravnik. To ne drži, saj je astma kronična bolezen, ki nikoli ne izgine, tudi če ni simptomov. Treba je imeti astmo pod nadzorom vedno, ne le ko nastopijo simptomi.
  • Naučite se pravilno uporabljati inhalator, tako da zdravilo res pride v dihalne poti.
  • Nehajte kaditi in se izogibajte pasivnemu kajenju.
  • Skrbite za fizično kondicijo. Telovadba pomaga krepiti dihalne mišice, imunski sistem in ohranja zdravo telesno težo.
  • Izogibajte se virusom. Virusi gripe in prehladov lahko prizadenejo dihalne poti in pljuča in prav virusne okužbe so pogost vzrok za sprožitev simptomov astme. Če se izogibate izpostavljenosti virusom, boste imeli posledično manj astmatičnih simptomov. Dovolj spanca, redno umivanje rok, cepljenje proti gripi in na splošno skrb za močan imunski sistem so ključni!

 


Sabina Leskovec
Sabina Leskovec se že več kot 15 let kali v novinarskih vodah. Vedno na lovu za novostmi, zanimivimi ljudmi, zgodbami, dogajanjem doma in po svetu. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Kronična obstruktivna pljučna bolezen
Bolezni in obolenja
Pulmologija

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOBP) je eden najpogostejših vzrokov umrljivosti na svetu. Zakaj pride do KOBP, kako se ji izognemo in kako z njo kakovostno živeti? Več v prispevku.

Kdaj je čas za pulmološki pregled in kako poteka?
Kdaj je čas za pulmološki pregled in kako poteka?
Bolezni in obolenja
Diagnostika
Pulmologija

Zaradi težav na dihalih ste bili napoteni na pulmološki pregled. Kaj pričakovati od pulmologa, kako pregled poteka in kako nam lahko pulmolog pomaga pri odpravi težav? Več v prispevku.

Virusne in bakterijske okužbe dihal
Virusne in bakterijske okužbe dihal
Bolezni in obolenja
Diagnostika
Pulmologija

Ker se sezona prehladov in zimskih obolenj še ni končala, izpostavljamo nekaj pogostih okužb dihal, s katerimi se lahko srečamo tudi letos. Več o tem, katere virusne in bakterijske okužbe dihal poznamo, kako jih zdravimo ter preprečimo, v spodnjem prispevku.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×