Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je skupina napredujočih kroničnih obolenj pljuč. Tipično nastopi pri kadilcih, manjšina so genetske bolezni in huda vnetna obolenja. Je pogost vzrok obolevnosti in umrljivosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je kot vzrok smrti na 4. mestu.

 

Kako se bolezen razvije?

Z vdihovanjem cigaretnega dima kadilci (tako aktivni kot pasivni) v telo vnesejo številne škodljive snovi. Dolgoletno kajenje v dihalnih poteh povzroča nepovratno in napredujočo omejitev pretoka zraka (obstruktivno motnjo pljučne ventilacije).

 

Kronična obstruktivna pljučna bolezen prizadene dihalne poti, pljučno tkivo in pljučno žilje. Poznamo dve glavni obliki KOPB: kronični bronhitis in emfizem.

 

Kronični bronhitis zajema vnetje sluznice bronhijev oziroma sapnic, po katerih potuje zrak iz zgornjih dihalnih poti proti pljučnim mešičkom. V vnetih dihalnih poteh nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik dnevno izkašljuje.

 

Pri emfizemu gre za prizadetost drobnih pljučnih mešičkov (alveolov), kjer prehaja kisik iz zraka v kri in ogljikov dioksid iz krvi v izdihan zrak. Pljučni mešički propadajo, prostori med njimi se večajo in sčasoma izmenjava plinov postaja otežena.

 

Obe obliki se navadno pojavljata skupaj, so pa lahko nekateri bolniki bolj »bronhitični«, drugi bolj »emfizemski« tip. Zaradi zadebeljenih in vnetih dihalnih poti ter propadanja pljučnih mešičkov torej pride do oteženega potovanja zraka po dihalnih poteh in motene izmenjave plinov.

 

 

Dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje. Kar 90 odstotkov primerov KOPB je posledica vdihovanja cigaretnega dima. Doleti lahko kadilce, ki kadijo oziroma so kadili vsaj 15 let. S KOPB je povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu. Preostali delež bolnikov so delavci, ki so na delovnem mestu izpostavljeni prahu, kemikalijam in dimu.

 

Treba je omeniti, da vsak kadilec, ki kašlja, še nima KOPB. Zboli približno 20 odstotkov kadilcev. Ni še popolnoma jasno, zakaj so nekateri kadilci bolj dovzetni za KOPB kot drugi. Pomembno vlogo igra tudi genetsko ozadje posameznika in izpostavljenost neugodnim vplivom okolja (onesnažen zrak, določene okužbe dihal in podobno). Žal ne moremo napovedati, kateri od kadilcev bo zbolel, dokler ni bolezen odkrita.

 

 

Klinična slika

Za bolezen je značilen napredujoč in nepovraten upad pljučne funkcije. Zgodnejši znaki bolezni so kroničen kašelj (značilno zjutraj), piskanje v prsih in izkašljevanje sluzi. Bolezen je pogosto odkrita v poznih stadijih, ker bolniki zgodnje znake bolezni povezujejo s kajenjem.

 

Z napredovanjem bolezni se stopnjujejo tudi simptomi. Bolnikom se postopoma slabša telesna zmogljivost. Težka sapa se najprej pojavlja ob naporu, pozneje tudi ob običajnih dnevnih dejavnostih (oblačenje, slačenje, umivanje in podobno). Bolniki s prevladujočim emfizemskim tipom z napredovalo obliko značilno dihajo z ustnično priporo (med izdihom napihujejo lica in dihajo z napol priprtimi ustnicami) in ne morejo povsem do konca izdihniti zraka, posledično je izdih podaljšan.

 

Ko je občutek težke sape prisoten tudi v mirovanju in pljuča iz zraka ne zmorejo več priskrbeti dovolj kisika, potrebujejo bolniki trajno zdravljenje z dodanim kisikom na domu (iz jeklenke v cevko v nosu), pogosto tudi bolnišnično oskrbo. V napredovali obliki bolezen posameznika pomembno omejuje pri vsakdanjih dejavnostih in zmanjšuje kakovost življenja. Le redki bolniki ustrezajo merilom za presaditev pljuč.

 

Ker bolezen negativno vpliva na pljučno žilje, pride do opešanja srčne mišice, ki mora kri potiskati proti povečanemu uporu. Bolezen ne nazadnje ne prizadene le pljuč in srca, ampak pospeši tudi presnovo. Tako sta zanjo značilna tudi propadanje mišic s podhranjenostjo in osteoporoza.

 

 

Diagnostika

Obisk bolnika s sumom na KOPB v ambulanti osebnega zdravnika je sestavljen iz anamneze (pogovora) in pregleda. Zdravnik povpraša o kašlju in izmečku, telesni zmogljivosti, teku in hujšanju, kajenju oziroma preteklih poskusih odvajanja od kajenja. Med telesnim pregledom pri začetnih fazah bolezni lahko ne ugotovi odstopanj, v poznih fazah pa lahko ugotavlja čezmerno napihnjen prsni koš, piskanje, spremenjeno dinamiko dihanja, modro vijoličasto obarvanost kože, zmanjšano nasičenost krvi s kisikom in znake srčnega popuščanja.

 

Osebni zdravnik bolnika napoti na test pljučne funkcije oziroma spirometrijo. Preiskava izmeri količino vdihanega in nato izdihanega zraka ter hitrost izdiha. Je hitra in neinvazivna, potrebno pa je aktivno sodelovanje preiskovanca. Po maksimalnem vdihu zrak izpihujemo najmočneje in najhitreje, kot zmoremo. Pri KOPB s spirometrijo ugotovimo obstruktivno motnjo ventilacije (izmenjave plinov). Po spirometriji sledi še tako imenovani bronhodilatatorni test, pri katerem bolnik vdihne bronhodilatator (zdravilo, ki širi dihalne poti).

 

Bronhodilatator ne povrne pljučne funkcije na normalno raven, kar razlikuje KOPB od nekaterih drugih obstruktivnih bolezni, kot je astma. Klinična slika KOPB se lahko prekriva tudi z nekaterimi drugimi boleznimi, kot so srčno popuščanje, nekatere prirojene bolezni pljuč, tuberkuloza in bolezni sapnika ter glasilk. Za dokončno razjasnitev in potrditev diagnoze je zato priporočljivo bolnika napotiti k specialistu na sekundarni ali terciarni ravni.

 

 

Zdravljenje

Cilji zdravljenja so predvsem zmanjšanje simptomov, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja. Nefarmakološko zdravljenje vključuje svetovanje o prenehanju kajenja, zadostni telesni dejavnosti, prehrani in rehabilitaciji. Vsem bolnikom ne glede na stopnjo bolezni se svetuje prenehanje kajenja. To je najučinkovitejši ukrep zdravljenja KOPB, prav tako brez prenehanja kajenja noben nadaljnji ukrep nima učinka. 

 

Nadaljevanje kajenja pospešuje napredovanje bolezni. Temelj farmakološkega zdravljenja KOPB so zdravila, ki širijo dihalne poti (kratko in dolgo delujoči bronhodilatatorji). Nekatera zdravila bolniki prejemajo redno, druga po potrebi. 

 

Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo okrnjeno za več kot polovico in se jim stanje večkrat poslabša, dodamo v terapijo še protivnetna zdravila (kortikosteroide). Ko je pljučna funkcija že tako okvarjena, da je prisotno stalno pomanjkanje kisika v krvi, se uvede trajno zdravljenje s kisikom na domu.

 

Priporočeno je cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam, saj ti respiratorni okužbi pogosto sprožita poslabšanje bolezni. Zaradi vpliva bolezni in zdravil na presnovne procese ter povečanih energijskih potreb bolniki potrebujejo prehransko podporo in svetovanje glede dnevnega vnosa hranil. Za ohranjanje mišične mase in telesne zmogljivosti so nemalokrat potrebni prehranski dodatki, zlasti beljakovinski. Zelo pomembna je redna in ustrezna telesna dejavnost.

 

Spremljanje

Bolnike s KOPB vodijo posebej organizirane ambulante družinske medicine na primarni ravni, tako imenovane referenčne ambulante. Dolgoletne kadilce in delavce v prašnem okolju nad 40 let z namenom zgodnjega odkrivanja KOPB povabijo na preventivni pregled, napotijo na spirometrijo in pri obstruktivni motnji ventilacije bronhodilatatorni test.

 

Na novo odkrite bolnike vključijo v register KOPB. Novoodkrite bolnike in že vključene v register medicinska sestra vsako leto vsaj enkrat povabi na pregled z namenom ugotavljanja urejenosti bolezni. O tem poroča zdravniku in z njim sodeluje. Vsaj enkrat na leto bolnika obravnava tudi zdravnik družinske medicine.

 

 

Poslabšanja

Bolniki s KOPB so posebej občutljivi na virusne in bakterijske okužbe, še posebno pri višji starosti, povečani onesnaženosti zraka in v hladnem delu leta. Pri poslabšanju pride do izrazitega težkega dihanja in izkašljevanja, v primeru prebolevanja okužbe dihal tudi do porasta telesne temperature.

 

Pri bolnikih, ki imajo izmenjavo dihalnih plinov že pomembno zmanjšano, poslabšanje lahko privede do pomanjkanja kisika in kopičenja ogljikovega dioksida v krvi. To lahko povzroči zmedenost in motnje zavesti, bolniki pa potrebujejo bolnišnično zdravljenje v bolnišnici.

 

Ali se KOPB izboljša ob prenehanju kajenja?

Prenehanje kajenja zmanjša simptome na dihalih (kašelj, izkašljevanje, težka sapa ob naporih) pri vseh kadilcih, tistih s KOPB in tistih brez razvite bolezni. Pri razviti KOPB pa gre za neobnovljive poškodbe v pljučnem tkivu, zato se pljučna funkcija nikoli ne more povrniti nazaj na raven nekadilca. Vendar abstinenca ustavi napredovanje bolezni in rezultati so merljivi že v prvem letu prenehanja kajenja. Na dolgi rok krivulja upadanja pljučne funkcije neha strmo padati in se po nekaj letih lahko približa ravni nekadilca.

 

KOPB je bolezen, ki jo je mogoče prepreči. Ker večino primerov KOPB povzroča kajenje, je nekajenje oziroma opustitev kajenja najpomembnejši zaščitni ukrep.


Maruša Kopač
Maruša Kopač je zdravnica sekundarijka v največji slovenski bolnišnici. Vedno v pogonu in željna dodatnih izzivov se je pridružila ekipi spletne strani ČakalneDobe.si, da bi bralcem predstavila različne sodobne bolezni in načine zdravljenja.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kdaj je čas za pulmološki pregled in kako poteka?
Kdaj je čas za pulmološki pregled in kako poteka?
Bolezni in obolenja
Diagnostika
Pulmologija

Zaradi težav na dihalih ste bili napoteni na pulmološki pregled. Kaj pričakovati od pulmologa, kako pregled poteka in kako nam lahko pulmolog pomaga pri odpravi težav? Več v prispevku.

Izkušnje pacientov: Po 10 letih sem končno opustila kajenje

Z mesecem majem sem se odločila, da po skoraj 10. letih rednega kajenja preneham s to razvado in opustim cigarete. Spodnji zapis je moja pot do uspeha, ki bo, upam, motivirala tudi druge, da opustijo kajenje.

Alergične reakcije in alergije

V članku vam predstavljamo kaj so alergije, alergične reakcije in alergeni, predvsem pa kakšne metode zdravljenja poznamo in kako si lahko pomagamo, če smo tudi sami dovzetni za alergije.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×