Z mesecem majem sem se odločila, da po skoraj 10 letih rednega kajenja preneham s to razvado in opustim cigarete. Spodnji zapis je moja pot do uspeha, ki bo, upam, motivirala tudi druge, da opustijo kajenje.

 

Moje kadilske navade

Kot večina kadilcev v Sloveniji sem se s cigaretami in kajenjem srečala zelo mlada. Prve cigarete sem pokadila že konec osnovne šole, redno pa sem začela kaditi v času mature v srednji šoli ter nadaljevala celotno študijsko obdobje in prva zaposlitvena leta.

 

Večino časa sem kadila kupljene cigarete, občasno sem poleti zvijala tudi tobak, saj je bil cenejši od cigaret v škatlici. Čeprav sem včasih znamko cigaret menjala, sem se redno in konsistentno vračala k svoji najljubši znamki, tudi v 100s izvedbi (to so malce daljše cigarete, ki naj bi trajale dlje za isto ceno).

 

Na dan sem pokadila med 4 do 10 cigaret, v primeru družabnih večerov tudi celo škatlico ali več.

 

Neuspešni poskusi opustitve kajenja

Tako kot že marsikateri kadilec sem tudi sama neuspešno poskušala opustiti kajenje. V času študija sem si večkrat obljubila, da ne bom več kadila po kakšni zabavi, zaradi katere sem še cel naslednji dan težko dihala. Kasneje sem si obljubljala, da bom kadila manj, saj se mi je popolna prekinitev zdela nedosegljiva.

 

A ne glede na to, kaj sem si v danem trenutku obljubila, sem vedno klonila kadilski razvadi. Nekaj dni sem še zdržala, a takoj, ko sem bila v družbi ob kavi ali pijači, sem prižgala cigareto.

 

Poskusila sem tudi ostale znane taktike: cigarete sem puščala doma ali pa nosila s seboj le omejene količine. Opustila sem jutranjo kavo v upanju, da bo z njo odšla tudi jutranja cigareta. Vse te metode so gladko padle v vodo po nekaj dneh ali urah.

 

Končna motivacija

Do končne odločitve, da je tokrat resnično konec s kajenjem, je prišlo letos spomladi. Že dlje časa sem opažala, da velikokrat zbolim in da je moje splošno počutje slabše. Prav tako so se pokazali prvi znaki rednega kajenja, kot so postarana koža, težko dihanje, redno kašljanje, znižana fizična pripravljenost in pogosta splošna utrujenost.

 

Ti slabi občutki so se vedno bolj intenzivno kazali, sploh v obdobjih stresa, ko se je tudi količina pokajenih cigaret povečala. Kajenju sem preprosto morala narediti konec.

 

Opustitev kajenja
Opustitev kajenja in kajenje: Kako najti motivacijo?

 

Načrtovanje poti brez cigaret

Zavedala sem se, da bom prenehala kaditi samo z resnično odločenostjo in doslednostjo pri izpolnjevanju svojih ciljev. S tem namenom sem pripravila zelo sistematičen in načrten napad svoje razvade.

 

Iskanje študij o kajenju in škodi cigaretnega dima

Na prvo mesto sem postavila iskanje informacij in študij na temo kajenja in cigaretnega dima.

 

Presenetili so me podatki, o katerih je pred leti poročal Nacionalni inštitut za javno zdravje: kar 23 % vseh prebivalcev Slovenije kadi, od tega 80 % vsak dan, povprečno 15,5 cigaret dnevno. Dodatnih 25 % prebivalstva je nekdanjih kadilcev, 22 % nekadilcev pa je pasivnih, saj kadi nekdo v njihovi neposredni bližini (partner, družinski član, starš, sodelavec, prijatelj).

 

Najbolj skrb vzbujajoči je bil predvsem podatek glede najmlajših najstnikov. Kar 40 % vseh vprašanih 15-letnikov je že kdaj kadilo, od tega jih 13 % kadi vsaj enkrat na teden. Sicer so tobačni izdelki z novo zakonodajo postali veliko težje dostopni, saj so kazni za prodajalce strožje, cene cigaret pa višje.

 

Na žalost se ne zavedamo podatka, da zaradi kajenja v Sloveniji vsak dan umre 10 prebivalcev. VSAK DAN! Vzroki za njihovo smrt so po navadi napredovane bolezni dihal, ožilja in srca, različne oblike rakavih obolenj ter druge zdravstvene težave, kot so npr. sladkorna bolezen, spremembe imunskega sistema in vsesplošno poslabšanje zdravstvenega stanja.

 

Vse te informacije so bile zadosten razlog in motivacija, da preneham s kajenjem. Kar me je še zanimalo, je, kako so nekdanji kadilci prenehali in kaj je bilo na njihovi poti najtežje. V veliko pomoč mi je tako bilo branje portala REDDIT kot tudi drugih forumov, kjer sem našla veliko spodbudnih zgodb in informacij.

 

Med drugim sem odkrila kar nekaj nasvetov in koristnih napotkov na temo odtegnitvenega sindroma. Ta se namreč pojavi, ko popolnoma prekinemo z uživanjem substanc, od katerih smo odvisni. V mojem primeru so to bile cigarete in snovi, ki med drugim vsebujejo tudi nikotin. Vedela sem, da bo nekje v prvem in drugem tednu, ko bo raven nikotina v telesu občutno padla, nastopil občutek nervoze in raztresenosti. Ta informacija mi je pomagala lažje načrtovati prve tedne brez kajenja in se tako izogniti neprijetnim situacijam ali prelahkim skušnjavam.

 

Telefonske aplikacije, prijateljska podpora in priprave

Ker sem vedela, da bom kljub vsem pripravam težko zdržala več kot 5 dni brez cigarete, sem se odločila za še dodatno pomoč. Po nekaj pogovorih s prijatelji sem našla dve dobri telefonski aplikaciji:

 

 

Smoke Free se je pri meni odlično obnesel, saj sem lahko prejemala koristne nasvete na temo prenehanja kajenja in kasneje spremljala svoj napredek.

 

Poleg aplikacije sem svoj prihajajoči izziv delila s prijatelji in sodelavci, ki so postali odlični navijači in podporniki mojega podviga. Od skušnjave so me odvrnili v trenutkih, ko bi ji sicer podlegla, z menoj pa so se veselili vsakega uspešnega nekadilskega dne.

 

Opustitev kajenja
Opustitev kajenja: Kajenje je ena izmed najbolj razširjenih zasvojenosti pri nas.

 

Dnevi brez cigaret in kajenja

Kočno je napočil dan, ko sem cigarete in vžigalnike vrgla v smeti in stopila na pot brez kajenja.

 

Prvi tedni

Prvih nekaj dni ni bilo pretežkih. Namenoma nisem načrtovala večernih druženj ali zabav, saj sem vedela, da bi si s tem samo otežila začetne korake.

 

Prve težave in sitnosti so nastopile okrog 5. dne, ko sem začela čutiti pomanjkanje nikotina in kadilske navade. Čeprav sem na splošno mirna oseba, sem bila te dni tako doma kot v službi zelo raztresena in hitro razdražljiva. Vse mi je šlo na živce in le stežka sem se izognila odhodom na »čik pavze«.

 

Preživela sem zgolj s podporo drugih in majhnimi koraki. Ko sem imela hudo željo po cigareti, sem to željo naznanila drugim in si rekla, da bom vsaj 10 minut počakala, preden karkoli naredim za uresničitev te želje. V teh 10. minutah je trenutni vzgib izpuhtel, če ni, pa sem preprosto ponovila vajo. Iz dneva v dan so bili ti trenutki redkejši.

 

Enkrat mi je izziv na žalost spodletel, saj sem na kavi pokadila tri cigarete. Vse skupaj sem hudo obžalovala, a nisem dovolila, da me spodrsljaj popolnoma povozi. Dodatno sem poskrbela, da se nisem usedla zunaj, marveč sem iskala mize v zaprtih prostorih. Tako se takšni trenutki niso več ponovili, kasneje pa sem lahko z večjo suverenostjo zasedla mesto na terasah lokalov.

 

Prvi meseci

Dlje časa, kot je minilo, lažje je bilo živeti brez kajenja. Večkrat se mi je sicer zgodilo, da sem pomislila: »Sedaj bi res pasal cigaret.« Vse skupaj sem odmislila, počakala 10 minut in nadaljevala svoj dan brez prižgane cigarete. Na splošno sem se začela tudi bolje počutiti. Opazila sem, da je moje dihanje lažje in tišje, kašljanje je prav tako v celoti izginilo. Izboljšala se je tudi kakovost moje kože in nohtov, počutila sem se bolj zdravo in aktivno.

 

Kar sem še opazila, je povečan tek za sladkarije in želja po ogljikovih hidratih, s čimer sem verjetno nadomestila pomanjkanje nikotina. Sicer se trudim omejevati te vzgibe po sladki hrani, a mi to ne vedno uspe. Posledično sem sicer začela pogosteje teči in se ukvarjati s fizično aktivnostjo, ki je prav tako pripomogla pri izogibanju cigaretam in kajenju.

 

Sedaj žanjem svoje uspehe

Na splošno se počutim odlično, kot že ne kar nekaj časa. V zadnjih mesecih sem bila praktično ves čas popolnoma zdrava, cigaret se pa nisem dotaknila že 54 dni. Zelo sem ponosna nase in z veseljem pogledam število dni, ki se počasi veča. Trenutno nimam nobene želje po cigaretah, začele so mi celo smrdeti in cigaretni dim mi je vedno bolj neprijeten, kar je odličen znak.

 

Opustitev kajenja seveda toplo priporočam, pri čemer se mi pridružujejo tudi vsi zdravstveni delavci. Svojo zgodbo delim tudi zato, ker verjamem, da lahko vsak opusti kajenje. Treba je zgolj napraviti prvi korak.

 

Viri


Eva Konič
Eva Konič
Avtorica in raziskovalka na področju javnega in zasebnega zdravstva. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si in asistentka v marketingu za podjetje Medifit d.o.o.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.