Kaj storiti, ko zapeče, začrviči in zvije v želodcu? Če imate pogosto pekoč občutek za prsnico, povezan s prehrano, ali čutite kislino v ustih, je sum na zgago ali gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB) upravičen. Kaj narediti, ko zapeče zgaga, kako jo zdravimo in kako si lahko pomagamo sami? Z nami je nasvete delil tudi Žiga Hladnik, dr. med., spec. družinske medicine.

 

Kaj je zgaga ali GERB?

 

Zgaga ali gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane, ko mišica zapiralka med želodcem in požiralnikom ne deluje pravilno. Ker se mišica nepravilno zapira, lahko želodčna kislina uide v požiralnik in povzroči pekoč ter boleč občutek. Simptomi zgage so tako:

 

  • pekoč ali boleč občutek v zgornjem delu trebuha ali za prsnico
  • slab zadah
  • zobna gniloba
  • dražeč kašelj in hripavost
  • spahovanje in dvigovanje hrane iz želodca

 

 

Zgaga ali GERB se lahko pojavi občasno, ko na primer zaužijemo hrano ali pijačo, ki neugodno vpliva na želodčno prebavo. To je običajno težka ali mastna hrana, pogosti povzročitelji zgage so tudi kava, alkohol in nikotin. V teh primerih je posvet z zdravnikom dobrodošel, saj nam lahko svetuje kako prilagoditi prehrano in zdravila za trenutke, ko nas zgaga zapeče.

 

 

“Težava se pojavi, ko zgaga preraste v kronično in pogosto ponavljajoče se obolenje. Pogostost te refluksne bolezni lahko trajno poškoduje mišico zapiralko in požiralnik. Želodčna kislina je namreč najmočnejša kislina, kar jo premore človeško telo, in je zunaj želodca zelo nevarna. V napredovalih fazah bolezni se lahko pojavijo celo razjede, ki zahtevajo operacijo in dolgotrajno zdravljenje,” opozarja dr. Hladnik.

 

Kako diagnosticiramo zgago ali GERB?

 

Na podlagi simptomov lahko na zgago posumi vaš osebni zdravnik. Če so težave stalne, ponavljajoče se in ni mogoče zanesljivo ločiti med gastritisom, zgago ali rakom na želodcu, nas lahko zdravnik napoti na nadaljnjo diagnostiko. Diagnostični pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika s kamero imenujemo gastroskopija, ki je najpogostejši pregled v primeru zgage.

 

Med pregledom zdravnik s posebno kamero, ki jo spusti čez grlo do požiralnika, lahko konkretno vidi obseg poškodb in svetuje naslednje korake zdravljenja.

 

Naj na tem mestu vse bralce pomirimo, da se večina posameznikov oglasi na pregled, še preden nastopijo tako resne težave, da bi bila gastroskopija potrebna. Poleg tega je takšen pregled zgolj neprijeten, ne pa nujno boleč.

 

Zdravljenje zgage

 

Zgago v večini primerov zdravimo s spremembo navad in vedenjskih vzorcev. Na podlagi pogovora z zdravnikom ta oceni, kateri elementi so najbolj kritični za uspešno zdravljenje bolezni, in nam svetuje naslednje korake.

 

Sprememba prehrane

 

Prvi korak je zagotovo naša prehrana in način prehranjevanja. Želodec izloča povečano količino kisline, ko je hrana težje prebavljiva. Takšna hrana je običajno mastna, visoko kalorična, količinsko preobsežna ali slabo prežvečena.

 

Kaj lahko storimo sami:

 

  1. Ko hrano pripravljamo, poskrbimo, da je raznolika in ne premastna.
  2. Da je količina hrane primerna in da pri porcijah ne pretiravamo.
  3. Za obrok si moramo vzeti čas! Hrano ob zaužitju dobro prežvečimo in jemo počasi.
  4. 20 do 30 minut pred zajtrkom spijemo pol litra mlačne vode na tešče.
  5. Ne pijemo preveč vode med samim obrokom, raje pred ali po njem.
  6. Izogibamo se hrani, ki poveča izločanje kisline (poprova meta, citrusi, paradižnikovi produkti, čebula, čokolada).

 

Za vse tiste, ki imate diagnosticirano zgago (GERB), zagotovo predlagamo posebne prilagoditve prehrane, ki bodo zmanjšale obseg zgage in tako preprečile nadaljnjo poškodbo požiralnika ter mišice zapiralke.

 

 

Vzdrževanje zdrave telesne teže in gibanja

 

Če imamo čezmerno telesno težo, lahko ta dodatno katalizira prisotnost zgage. Pomembno je, da telesno težo vzdržujemo znotraj svetovanih vrednosti (te so odvisne od starosti, spola in podobnega), kar bomo dosegli že s prvim korakom – da nadziramo prehrano in količino hrane, ki jo pojemo.

 

Prav tako lahko pri vzdrževanju zdrave telesne teže pomaga zadostna fizična aktivnost. Tu zdravniki svetujejo, da ste zgolj pozorni pri pretiranem dvigovanju težkih predmetov ali uteži. Napenjanje trebušnih mišic lahko namreč povzroči dodatno naprezanje požiralnika in želodca, kar lahko privede do hudih napadov zgage. Namesto tega svetujemo daljše sprehode in hitro hojo na svežem zraku. Takšno gibanje in pravilno dihanje bo spodbudilo prebavo, pospešilo utrip in pretok krvi ter blagodejno vplivalo na vse telo.

 

Pitje alkohola in kajenje

 

Sicer je ta nasvet univerzalen za vse, ki želite živeti kakovostno in zdravo. Pitje alkoholnih pijač zmanjšajmo na minimalno ali pa se jim v celoti odpovemo, če je to mogoče in če si tega želimo. Če alkohol občasno pijemo, se moramo nujno izogniti pitju na tešče. Prav tako svetujemo, da zmanjšate količino kajenje ali celo prenehate s to razvado, saj nikotin v tobačnih izdelkih (električne cigarete, njuhanec, cigare in podobno) draži požiralnik in povzroča kopico drugih zdravstvenih težav.

 

Zmanjševanje stresa

 

Stres lahko pomembno poveča izločanje kislin, zato se moramo stresnim situacijam, kolikor je mogoče, izogibati. Prav tako lahko stres povzroča napetost v telesu in poslabša prebavo, ki mora ostati dobra, če se želimo znebiti zgage.

 

Jemanje zdravil

 

Zdravila nastopijo šele v naslednjem koraku, ko težave kljub spremembi prehrane ne pojenjajo. Zdravila so namenjena predvsem temu, da dodatno pomagajo pri zmanjševanju kisline v požiralniku.

 

Zdravila pri zgagi razdelimo na tista, ki zmanjšajo količino izločene kisline v želodcu, kamor spadajo zaviralniki protonske črpalke in zaviralniki receptorjev H2, ter tista, ki kislino nevtralizirajo. Prva skupina zdravil deluje močneje, druga pa hitreje, tako da imata obe svojo vlogo pri zdravljenju.

 

 

Zdravnik vam bo zdravila predpisal le, če so nujno potrebna, saj lahko ta neugodno vplivajo na prebavo. Z zmanjšanjem kisline v želodcu lahko pomembno vplivamo na učinkovitost prebave, zaradi česar zdravnik dobro pretehta pozitivne in negativne vplive te spremembe, preden zdravilo predpiše.

 

Prav tako se je treba izogibati čezmernemu jemanju drugih zdravil. Med ta zdravila spadajo nekatera protibolečinska zdravila (nesteroidni antirevmatiki), ki so pri posameznikih pogosta. Če že jemljete takšna zdravila, je pomembno, da se o njihovem jemanju posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, ki vam zdravilo predpiše.

 

 

Spanje, ležanje, sedenje

 

Spahovanje in dvig kisline sta povezana tudi s položajem telesa in težnostjo. Za preprečevanje nastanka zgage svetujemo, da se izogibate ležanju po obroku (okoli 3 ure). Za kakovosten spanec bolnikov z zgago svetujemo, da je postelja v celoti nagnjena, in sicer da so noge 10 do 20 cm nižje od zgornjega dela telesa. Zgolj visok vzglavnik ne zadostuje ali celo poveča možnost nastanka zgage, saj ‘prelomi’ telo ravno pri požiralniku in povzroči stiskanje na bolečem predelu.

 

Naj nas zgaga ne ustavi

 

Zgaga je lahko tudi huda bolezen, s katero se težko spopadamo sami. Številni bolniki dolga leta ignorirajo težavo, dokler niso poškodbe hude, bolečine pa neznosne.

 

Osebni zdravnik vam bo svetoval, katere ukrepe lahko sprejmete takoj in kateri koraki bodo tem ukrepom sledili. Po potrebi vas bo naročil diagnostične preglede in laboratorijske preiskave, preveril obstoječe izvide ter vam pomagal na poti do ponovnega zdravja in dobrega počutja.

 

Če imate težave pri prebavi, pa naj bo to vezano na zgago in pekoče občutke ali ne, ne odlašajte s klicem zdravnika.

 


Nera Božin
Nera Božin je doktorica razvojne psihologije z velikim apetitom za nova znanja. Uživa v vlogi predavateljice, raziskovalke in mentorice, rada ustvarja in potuje.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×