Vsakdanji ritem življenja od nas zahteva, da smo pripravljeni na nove in nepredvidljive situacije. Izpostavljeni smo različnim stresnim dejavnikom, ki vplivajo tudi na naše duševno zdravje. Zaradi vseh teh dejavnikov pa ga lahko zelo pogosto (po krivici) postavimo v ozadje. Obravnava pri psihiatru je v trenutkih stiske lahko ključna za naše duševno zdravje. 

Na duševno zdravje imajo velik vpliv tudi travmatične izkušnje iz družine, neuspehi partnerskih zvez ali drugih življenjskih situacij, ki jih sami ne zmoremo predelati, ogrožajo pa naše duševno zdravje in posledično vsakodnevno delovanje.

 Ne pozabimo, da smo 10. oktobra praznovali svetovni dan duševnega zdravja, katerega namen je ozaveščanje ljudi pri prepoznavanju, preprečevanju ter zdravljenju duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja.

 

 

Razlike med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom

O razlikah med profili psihologa, psihiatra ter psihoterapevta smo na naših straneh že pisali. Še enkrat naj poudarim:

  • Psiholog je zaključil študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ali Mariboru (v Sloveniji).
  • Psihiater je zdravnik specialist, ki je zaključil šestletni študij medicine na Univerzi v Ljubljani oziroma v Mariboru ter nato opravil še dve leti sekundariata, kjer je krožil po različnih bolnišničnih oddelkih. Po opravljenem sekundariatu lahko vpiše še petletno specializacijo s področja psihiatrije, pri čemer so prva tri leta skupna vsem specializantom, zadnji dve leti pa se specializacija razdeli na dve veji, in sicer na pedopsihiatrijo (psihiatrijo za otroke in mladostnike) ter splošno psihiatrijo.
  • Psihoterapevt je strokovnjak, ki je predhodno pridobil izobrazbo s področja psihologije, medicine ali druge vrste študija, po končani fakultetni izobrazbi pa je opravil večletno specializacijo iz izbranega modula psihoterapije. Vsekakor se psihološka, psihiatrijska in psihoterapevtska obravnava v marsičem razlikujejo, se pa pri zdravljenju duševnih motenj lahko dobro dopolnjujejo.

Psihiater se torej svetuje pri resnih simptomih psihičnih bolezni, motnjah osebnosti ali hudih travmah, kjer pogovor ni dovolj, ampak pacient potrebuje tudi farmakološko zdravljenje in podporo.

 

 

Naloge psihiatra

Psihiatrična obravnava je ključna za ugotavljanje in odkrivanje, kaj se s pacientom dogaja, kakšne težave ima in kako dolgo te že trajajo.

Na podlagi ugotovitev bo psihiater po potrebi predpisal zdravljenje (tudi z zdravili) in optimalno število obiskov.

 

Diagnoza

Psihiater mora pred začetkom zdravljenja opredeliti pacientovo diagnozo. V Sloveniji se za diagnosticiranja uporablja medicinska klasifikacija DSM-V, ki jo je izdalo Ameriško psihiatrično združenje, njena zadnja različica je iz leta 2013. To pomeni, da je psihiatrična diagnoza usmerjena v določitev pacientove bolezni ali motnje na podlagi njegovih težav in simptomov. Kadar psihiater ni prepričan o postavljeni diagnozi, si lahko pomaga tako, da pacienta pošlje na testiranje k psihologu, ki diagnozo dodatno potrdi s psihološkimi testi.

Psihiatrična metoda diagnostike se precej razlikuje od psihološke, ki je usmerjena k opredelitvi osebnostne strukture, posledično pa je diagnosticiranje usmerjeno v zbiranje podatkov iz pacientove anamneze ter opravljenega psihološkega testiranja.

 

Medikamentozno zdravljenje

Psihiater kot zdravnik lahko odpravlja simptome duševnih motenj s psihofarmakološkimi sredstvi (zdravili), ki jih predpiše na recept. Moramo se zavedati, da terapija z zdravili razmeroma hitro omili simptome duševnih motenj, vzrokov pa ne odpravi. Tu je za trajnejši rezultat nujna tudi psihološka oziroma psihoterapijska obravnava.

 

Kako do psihiatra?

Posameznik se s težavo najprej obrne na osebnega zdravnika, ki mu predpiše napotnico za nadaljnjo psihiatrično obravnavo. Psihiatra si izbere sam, čakalne dobe pa so odvisne od zasedenosti. Na prvem pregledu psihiater s pacientom opravi uvodni razgovor, pregleda obstoječo zdravstveno dokumentacijo, pripravi načrt zdravljenja ter začrta pogostost obravnav. Psihiatra si seveda lahko izberemo tudi samoplačniško.

Zdravljenje je za posameznika prostovoljno, lahko pa je tudi prisilno, če pacient v akutnem stanju ogroža sebe ali okolico. V tem primeru lahko obravnavo posameznika predlagajo:

  •     izbrani psihiatri, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebniki
  •     izbrani osebni zdravniki, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebniki
  •     izbrani pediatri, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebniki
  •     patronažne službe v zdravstvenih domovih in zasebniki
  •     centri za socialno delo
  •     nevladne organizacije s področja skrbi za duševno zdravje
  •     družine in posamezniki

 Psihiatri poleg individualnega zdravljenja pogosto ponudijo tudi sistemsko svetovanje ter delo z družinami ali pari.

 

 

Zakaj k psihiatru?

Skrb za duševno zdravje ne sme biti več tabu tema. Vedno več posameznikov opaža, kako zelo pomembna je tudi skrb za psihično kondicijo, in ne zgolj za telesno. Pogovor pri psihiatru nam pomaga, da diagnosticiramo težavo, ki vpliva na našo sposobnost opravljanja dela, na naše prostočasne dejavnosti, zdravje in ne nazadnje odnose z ljudmi okoli nas. Pomembno je, da vidimo, ali so težave le blage oziroma zmerne ali nas pomembno ovirajo pri dnevnih opravilih, tako da se nam predpiše pravilna terapija, ki z roko v roki s psihoterapijskim zdravljenjem vodi do boljšega duševnega zdravja.


Urška Kužner
Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Anksioznost: Ko nam strah uide izpod nadzora

Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?

Depresija otrok in mladostnikov
Depresija otrok in mladostnikov
Bolezni in obolenja
Otroci
Psihologija

Vedenje otrok in mladostnikov se v času depresije spremeni. Kar naenkrat jim primanjkuje energije za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so vzdrževanje osebne higiene, predolgo časa ležijo v postelji, izogibajo se odhodu v šolo.

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: Kakšna je razlika?

Če imamo duševne težave ali smo v stiski, lahko poiščemo strokovno pomoč psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. Kakšna je pravzaprav razlika med njimi in v kakšnem primeru nam lahko kateri od njih pomaga?

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×