Mamografija je ključna diagnostična metoda, s katero odkrivamo raka na dojkah. Na podlagi podatkov je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah ravno rak dojk. Na leto zboli okoli 1.200 žensk, število pa se iz leta v leto povečuje. Pri ženskah, starejših od 40 let, se rak na dojkah pojavi redkeje, večina na novo obolelih je starejših od 50 let. Stopnja ozdravitve je precej višja pri tistih bolnicah, kjer rakave spremembe odkrijemo v zgodnjem stadiju.
Kaj je mamografija?
Mamografija je rentgenska preiskava za prikaz mehkih tkiv dojke in hkrati najpomembnejša diagnostična metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Pogosto jo poimenujemo tudi kot presejalna preiskava.
Mamografija omogoča odkrivanje sumljivih sprememb dojk, še preden so te tolikšne, da bi jih lahko zatipala ženska med samopregledovanjem ali pa zdravnik med pregledom.
Metoda mamografske preiskave je tehnično zelo zahtevna. Ženski se dojke slika z mehkimi rentgenskimi žarki, ki omogočajo kontrast med različnimi mehkimi tkivi in s tem razlikovanje normalnih tkiv od obolelih. Občutljivost mamografije (preiskave) je odvisna od gostote tkiva dojke ter velikosti in strukture oz. zgradbe tumorja. Na občutljivost vplivajo tudi kakovostna izvedba celotnega postopka slikanja, osvetlitev negatoskopov ter znanje in izkušnje radiologa.
Struktura dojk pri mlajših ženskah je gostejša in je mamografsko zato manj pregledna kot pri starejših ženskah. V obdobju po menopavzi se maščobno tkivo dojk začne razraščati, kar še dodatno omogoči boljšo preglednost mamogramov.
Vrste mamografije
Mamografske preiskave delimo na:
– preventivno in
– diagnostično mamografijo.
Obe mamografiji se izvajata na enak način, različen je le razlog napotitve na preiskavo.
Preventivna mamografija
Preventivna mamografija je mamografija, ki jo izvajamo pri ženskah brez kliničnih težav.
Strokovnjaki jo priporočajo:
- ženskam s prisotnimi dejavniki tveganja v starosti 40 do 50 let na vsakih 12 do 24 mesecev in
- ženskam po 50. letu starosti na vsaki dve leti (pri ženskah od 50. do 69. leta v programu DORA).
Med 50. in 69. letom starosti je za ženske največja verjetnost, da lahko zbolijo za rakom dojk. Pri ženskah, ki so starejše od 70 let, se rak dojk pojavlja redkeje, zato v presejalni program niso povabljene.
Prav tako niso pisno povabljene ženske, mlajše od 50 let, saj je rak pri njih redkejši, tkivo njihovih dojk za mamografijo pa zato manj pregledno(žlezno tkivo je namreč še pod vplivom spolnih hormonov). Po presoji osebnega zdravnika so na mamografijo napotene tudi mlajše ženske, ki jih dejavniki tveganja uvrščajo med bolj ogrožene z rakom dojke.
V skupino s prisotnimi dejavniki tveganja se štejejo:
- ženske, ki imajo mamo, sestro ali hčer, zdravljeno zaradi raka dojk;
- ženske, ki so prvič rodile po 30. letu starosti;
- ženske z benignimi spremembami v dojki, ki povečujejo nevarnost raka dojk;
- ženske, ki so bile že zdravljene zaradi raka na eni dojki.
Diagnostična mamografija
Diagnostična mamografija je mamografija, ki jo izvajamo za pojasnitev kliničnih težav pri ženskah, ki so zatipale zatrdlino v dojkah ali v/na njih opažajo spremembe (ugreznine, rdečine, spremembe oblike dojke ali bradavice, izcedek ipd.).
Kako poteka slikanje?
Ženske med 50. in 69. letom starosti na dom prejmejo vabilo na presejalno mamografijo. V vabilu je naveden center, kjer se opravi mamografija. Vsi centri, ki so vključeni v zgodnje odkrivanje raka dojk, so pod stalnim strokovnim in tehničnim nadzorom.
Mamografija ne zahteva posebnih predpriprav. Ženska naj le poskrbi za higieno ter se ne maže z deodorantom, pudrom ali parfumom po predelu prsi in na straneh dojk. Te snovi lahko vsebujejo mineralne delce, ki so vidni na posnetkih in lahko pozneje motijo zdravnika pri presoji rentgenske slike.
Presejalni pregled traja približno pol ure. Radiološki inženir vsako dojko vedno slika dvakrat v dveh standardnih projekcijah:
- v CC projekciji (kraniokavdalni smeri ali od zgoraj navzdol) in
- v MLO projekciji (mediolateralni ali polstranski smeri).
Pri slikanju dojko vsakič vpnemo med dve plastificirani plošči, pri čemerjo za kratek čas stisne (komprimira). Stisk dojke povzroči, da se tkivo enakomerno razpre in morebitne bolezenske spremembe postanejo bolj vidne. Obenem pa je dojka tanjša in je za slikanje potrebna manjša doza rentgenskih žarkov. Kompresija dojk ob slikanju je kratkotrajna (traja manj kot pol minute) in je redko boleča, lahko pa je neprijetna. Odveč je tudi strah, da stiskanje dojke pri mamografskem slikanju lahko povzroči raka.
Prav tako je pomembno poudariti, da je mogoče slikanje dojk, ki imajo silikonske vsadke. Ti morda nekoliko zmanjšajo prikaz tkiva, vendar je preglednost še vedno zadovoljiva.
Najprimernejši čas za mamografijo je 2. teden menstrualnega cikla (7.–14. dan, šteto od prvega dneva cikla), ko je dojka najmanj gosta in boleča. Slike pozneje ocenita dva izkušena zdravnika specialista radiologije. Pisni izvid presejalne mamografije ženska prejme na domači naslov.
Kaj storiti, ko je izvid pozitiven?
V roku petih dni do enega tedna pacientka prejme izvid mamografije na domači naslov. V primeru, da je izvid normalen, se pacientko povabi na naslednjo mamografijo čez dve leti. Kadar pa radiolog na sliki najde sumljivo spremembo, pacientko pokliče po telefonu, da na onkološkem inštitutu opravi dodatne preiskave, kar zajema ultrazvok dojk, lahko pa tudi punkcijo.
Kot vsaka preiskovalna metoda ima tudi mamografija svoje slabosti, to sta napačno pozitivni izvid in intervalni rak.
Napačno pozitivni izvid
Včasih so na mamografiji opazne zgostitve tkiva, ki so zdravnikom videti sumljive in pri katerih ne morejo izključiti raka dojk. V tem primeru žensko pokličejo na dodatne preiskave (npr. punktiranje), s katerimi se maligno obolenje lahko izključi. Do takšnih lažnih alarmov prihaja pri 5 do 15 odstotkov opravljenih mamografij, kar pri ženskah lahko povzroči velik stres.
Intervalni rak
O intervalnem raku zdravniki govorijo, kadar ženska dobi obvestilo o negativnem izvidu mamografije, nekaj mesecev po pregledu pa zatipa spremembo, ki se izkaže za rakavo. Nekatere vrste raka se namreč zaradi hitre rasti lahko pojavijo na novo kmalu po mamografiji, obstaja pa tudi možnost, da zaradi gostega žleznega tkiva oz. difuzne infiltrativne rasti tumorja na mamografiji niso bili prepoznani.
Zakaj je mamografija pomembna?
Rak dojke je še vedno na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka pri ženskah v Sloveniji. Mamografija je pomembna prav zato, ker je preživetje bolnic, pri katerih je rak dojke odkrit v zgodnjem stadiju, bistveno večje od tistih, kjer se bolezen odkrije v poznejših stadijih (prepozno). Mamografiji se zato ne izogibajmo, temveč se odzovimo vabilu na pregled. Morda pa nam to reši življenje.
