Sindrom policističnih jajčnikov, v angleščini polycystic ovary syndrome ali PCOS, je najpogostejše endokrino obolenje pri ženskah v rodni dobi ter en najpogostejših vzrokov za izostanek menstruacije in neplodnost v povezavi z motnjami menstrualnega cikla.
MOŽNI VZROKI ZA NASTANEK POLICISTIČNIH JAJČNIKOV
Pogostost sindroma policističnih jajčnikov je po podatkih iz literature med 8 in 13 % oziroma odvisno od uporabljenih diagostičnih meril tudi 2,2–26 %. Ugotovili so, da se v nekaterih družinah bolezen pogosteje pojavlja, zato so preiskali in opisali nekatere gene, ki bi lahko igrali vlogo pri nastanku sindroma policističnih jajčnikov. Poleg genetskega nagnjenja pa so zelo pomembni tudi dejavniki okolja, predvsem porast telesne teže, ki močno vpliva na potek bolezni.
KAKŠNI SO SIMPTOMI POLICISTIČNIH JAJČNIKOV
Glavni znaki in simptomi, ki se pojavljajo v sklopu sindroma policističnih jajčnikov so:
- prekomerna koncetracija moških spolnih hormonov v krvi (hiperandrogenizem) in s tem povezane težave: prekomerna poraščenost (hirzutizem), akne, moški tip plešavosti;
- motnje menstrualnega ciklusa, kar pomeni, da je ciklus krajši od 21 ali daljši od 35 dni oziroma se pojavi manj kot osem krvavitev na leto. Za nenormalno šteje tudi odsotnost menstruacije po dopolnjenem 15. letu starosti oziroma tri leta po razvoju sekundarnih spolnih znakov (razvoj dojk, poraščenost);
- Rezultat ultrazvočne preiskave policističnih jajčnikov. Smernice iz leta 2018 narekujejo, da se ultrazvočno diagnozo policističnih jajčnikov postavi, ko je na enem od jajčnikov pri ultrazvočni preiskavi vidnih 20 ali več jajčnih foliklov;
- insulinska rezistenca je pogostejša pri bolnicah s PCOS, vendar ni pogoj za postavitev diagnoze. Gre za presnovno stanje, kjer je zvišana odpornost tkiv na insulin, kar lahko dolgoročno privede do nastanka sladkorne bolezni tipa 2.
Na podlagi opisanih znakov in simptomov obstaja več različnih diagnostičnih meril, ki so jih oblikovale različne skupine strokovnjakov. Načeloma velja, da mora biti za postavitev diagnoze izpolnjenih več meril hkrati. Pomembno je tudi, da se izključi druga stanja s podobno klinično sliko preden se potrdi diagnozo in preide v fazo zdravljenja policističnih jajčnikov.
NI VSAK ZNAK ALI SIMPTOM NUJNO SINDROM POLICISTIČNIH JAJČNIKOV
Samo motnje menstrualnega ciklusa so namreč lahko zelo pogoste pri mladostnicah, pri katerih se cikel šele vzpostavlja. Vaš ginekolog se lahko v takšnem primeru odloči za sledenje in pogostejše kontrole, preden bo postavil diagnozo.
Prav tako je videz multicističnih jajčnikov ob ultrazvočnem pregledu pogosta najdba in v odsotnosti drugih težav ne pomeni diagnoze sindroma policističnih jajčnikov.
KDAJ JE TREBA POISKATI POMOČ?
Ginekološki pregled je smiseln, kadar opazite enega ali več od zgoraj naštetih simptomov policističnih jajčnikov, bodisi motnje menstrualnega ciklusa bodisi prekomerno poraščenost, akne, plešavost. Običajno opažamo hiter razvoj opisanih simptomov v obdobjih hitrejšega pridobivanja telesne teže.
KAKO POTEKA PRVA OBRAVNAVA?
Obravnava pri izbranem ginekologu je sestavljena iz anamneze (sklopa usmerjenih vprašanj o vaših težavah in o zdravstvenem stanju nasploh) ter ginekološkega pregleda, kamor spada tudi transvaginalni ultrazvok. Pri ženskah, ki niso imele spolnih odnosov, je mogoče ultrazvočni pregled opraviti tudi na druge načine. Načeloma pa velja, da je transvaginalni ultrazvok zlati standard za postavitev ultrazvočne diagnoze policističnih jajčnikov.
Po potrebi vas bo osebni ginekolog napotil tudi na odvzem krvi v laboratorij oziroma na sekundarni ali terciarni nivo preiskav. Mogoče vam bo svetoval, da opravite dodatne preiskave za diagnostiko sladkorne bolezni oziroma insulinske rezistence.
KAKO SE PRIPRAVITI NA PREGLED
Pomembno je, da svojemu ginekologu posredujete vse razpoložljive podatke o svojem zdravstvenem stanju in preteklih zdravniških obravnavah. Običajno ni treba, da ste za pregled tešči. Pred pregledom nujno poskrbite za osebno higieno.
ZDRAVLJENJE
Pristop k zdravljenju je odvisen od klinične slike in želje po zanositvi. Ključnega pomena sta individualizirana obravnava in svetovanje o spremembi življenjskega sloga.
Hujšanje
Zmanjšanje telesne teže pri debelih bolnicah je prvi korak zdravljenja. Po podatkih iz literature zmanjšanje teže za 5–10 % pomembno vpliva na ureditev menstrualnih ciklov, izboljšanju insulinske rezistence in prispeva k zmanjšanju koncentracije moških spolnih hormonov (androgenov) v krvi. Svetuje se kombinacija zmanjšanega vnosa kalorij in redne telesne aktivnosti. Ni dokazov, da bi bila katera od specifičnih diet bolj uspešna od drugih, prav tako ni dokazov, ki bi govorili v prid določeni vrsti hranilnih snovi (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe). V literaturi ni podatkov, da bi bolnice s PCOS manj uspešno hujšale kot primerljive kontrole brez PCOS ob enakih ukrepih.
Za izgubo telesne teže se priporoča tedensko najmanj 250 min fizične aktivnosti zmerne intenzivnosti ali 150 min fizične aktivnosti visoke intenzivnosti ter vadbo za krepitev mišic. Pomembno je, da čim bolj zmanjšamo čas, ki ga preživimo v sedečem položaju in za zasloni.
Oblika in struktura opisanih športnih aktivnosti naj bosta prilagojeni siceršnjemu načinu življenja in kulturnemu okolju. Optimalna kombinacijo predstavljata hoja (vsaj 10.000 korakov dnevno) in 30 min usmerjene vadbe.
Kombinirana hormonska kontracepcija
Zdravilo prvega izbora pri bolnicah z nerednimi menstrualnimi ciklusi, ki ne načrtujejo nosečnosti, je kombinirana hormonska kontracepcija (KHK). Predstavlja zaščito maternične sluznice (endometrija) pred razvojem hiperplazije in karcinoma endometrija, do katerih pride ob povišani koncentraciji ženskih spolnih hormonov estrogenov. Poleg tega je pri tovrstnih bolnicah večja verjetnost neželene nosečnosti zaradi nerednih ovulacij in je tudi zato smiselna uporaba KHK.
KHK ima do določene mere tudi ugoden vpliv na kožne znake PCOS, saj zaustavi razvoj plešavosti, zmanjšuje aknavost ter pri nekaterih bolnicah tudi prekomerno poraščenost.
V literaturi ni jasnih dokazov, da bi bila določena vrsta KHK bolj primerna za zdravljenje PCOS. Kontraindikacije in tveganja so enaka kot pri pacientkah brez PCOS.
Gestageni
Pri bolnicah, ki KHK slabo prenašajo oziroma je tovrstna terapija pri njih kontraindicirana, predstavljajo gestageni alternativno obliko zdravljenja. Predpišejo se z namenom zaščite maternične sluznice (endometrija). Lahko se jemljejo ciklično in v tem primeru nimajo kontraceptivnega učinka ali kontinuirano (angl. mini pill) lahko pa v obliki intrauterinega vložka. Zdravljenje z gestageni ne zmanjša aknavosti in/ali hirzutizma.
Antiandrogeni
Antiandrogeni se uporabljajo kot dopolnilno zdravljenje poraščenosti in jih je smiselno uvesti v terapijo šest mesecev po začetku zdravljenja s KHK. Učinki zdravljenja z antiandrogeni so opazni šele po treh do šestih mesecih.
Ker ima jemanje androgenov v primeru morebitne nosečnosti vpliv na razvoj moškega spolovila, je ob zdravljenju z androgeni nujna učinkovita kontracepcija.
Metformin
Metformin predstavlja eno izmed možnosti zdravljenja bolnic s PCOS. V poštev pride predvsem kot dopolnilno zdravljenje pri bolnicah z indeksom telesne mase nad 25 kg/m2 z visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni.
Zdravljenje v primeru želje po zanositvi
V primeru, da pacientka s PCOS načrtuje nosečnost, je prvi korak ravno tako sprememba življenjskega sloga in izguba telesne teže.
Če do zanositve ne pride spontano, se bo osebni ginekolog glede na starost pacientke, pridružene bolezni in lastnosti partnerja odločil bodisi za spodbujanje (indukcijo) ovulacije z zdravili ali napotitev na sekundarni ali terciarni nivo preiskav . Tam bodo po presoji vseh naštetih dejavnikov opravili dodatne diagnostično-terapevtske ukrepe. V poštev pride laparoskopska operacija ali umetna oploditev.
PREVENTIVA
Poslabšanje simptomatike PCOS lahko pacientke obvladujejo predvsem z vzdrževanjem primerne telesne teže, kar dosežejo s kombinacijo uravnotežene zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Pomembno je tudi, da redno jemljejo predpisano terapijo in se držijo navodil ginekologov.
Vir slike: <a href=”http://www.freepik.com“>