Kaj je zobni kamen in kako nastane?

Zobni kamen so pravzaprav mehke zobne obloge, ki ostanejo na površini zoba in se na njih sčasoma oborijo minerali iz sline. Mehke zobne obloge oziroma bakterije, ki jih sestavljajo, se namreč prilepijo na površino zoba in nastane struktura, ki se imenuje biofilm.

 

Taka skupnost bakterij pa je bolj zaščitena pred zunanjimi vplivi, kot če bi bile prilepljene vsaka posebej, in jih je zato težje odstraniti. Sčasoma se začnejo na njih nabirati minerali iz sline, mehke zobne obloge kalcificirajo in postanejo trde zobne obloge oziroma tako imenovani zobni kamen, ki ga je z zobno ščetko skoraj nemogoče odstraniti.

 

Kdaj bo do kalcifikacije prišlo, je odvisno od posameznika. Nekateri imajo slino bogatejšo z minerali, zato pri njih zobni kamen hitreje nastaja, drugi pa imajo slino manj bogato z minerali in traja dlje časa, da zobne obloge otrdijo.

 

Kje zobni kamen najpogosteje nastane?

Nihče od nas si zob ne očisti stoodstotno in pri vsakem na določenih mestih ostanejo zobne obloge. Ta mesta so medzobni prostori, predel zoba tik ob dlesni, tako imenovani zobni vrat in notranje ploskve spodnjih kočnikov (ob jeziku). Zobni kamen se pogosteje nabira tudi na notranji strani spodnjih sekalcev in zunanji strani zgornjih kočnikov. Vzrok za to je bližina izvodil žlez slinavk in obloge, zato na teh mestih hitreje mineralizirajo.

 

 

Zakaj in kako zobni kamen škoduje ustnemu zdravju?

Zobni kamen sam po sebi ni nevaren, vendar na zobu ustvari hrapavo površino, na katero se lažje lepijo dodatne obloge in z njimi bakterije. Prav bakterije pa so sovražnik našega organizma, zato ta kot odziv nanje sproži vnetni proces. Organizem hoče na prizadeta mesta poslati čim več obrambnih snovi in zato razširi žile. To v ustih lahko opazimo kot pordelo ali celo vijoličasto, nabreklo dlesen, ki hitro zakrvavi. Včasih lahko že kar odstopi od zoba.

 

Dokler je vnetje omejeno le na dlesen, to imenujemo gingivitis in ne povzroča trajne okvare zobnih tkiv. Ob ustrezni terapiji in temeljiti domači ustni higeni se stanje povrne v prvotno, dlesen postane znova rožnata, uplahne in ne krvavi. Če pa vnetni proces traja dlje časa in zajame tudi vezivo, ki povezuje dlesen in zob ter spodaj ležečo kostnino, so okvare tkiv nepovratne. V tem primeru začneta vezivo in kostnina propadati in govorimo o paradontalni bolezni oziroma paradontitisu.

 

Če vnetja na tej točki ne ustavimo, se začne kostnina vedno bolj topiti in nastane paradontalni žep, v katerem se naselijo še druge, bolj agresivne bakterije. Tak zob se začne sčasoma majati, dokler ni popolnoma zunaj sidrišča v kosti in zato izpade. Z ustrezno profesionalno terapijo in natančno domačo ustno higieno lahko tudi na tej stopnji vnetni proces še vedno zaustavimo ali vsaj zelo upočasnimo, da se stanje ne poslabšuje.

 

 

Kako lahko doma preprečim nastranek zobnega kamna?

Zobni kamen najlažje preprečimo že z odstranjevanjem mehkih zobnih oblog, torej z rednim in vestnim čiščenjem zob, kar pomeni umivanje zob dvakrat na dan po tri minute z navadno zobno ščetko in čiščenje medzobnih prostorov enkrat na dan z zobno nitko in/ali medzobnimi ščetkami.

 

Medzobne prostore je treba očistiti z medzobnimi ščetkami ali zobno nitko, saj zobna ščetka teh mest običajno ne doseže optimalno. Izbrati morate pravilno velikost ščetke, ki bo ustrezala velikosti medzobnih prostorov. S premajhno medzobno ščetko namreč ne boste zadovoljivo očistili celotnega prostora, s preveliko pa si lahko poškodujete dlesen. Pri uporabi zobne nitke morate biti pozorni, da niste prehitri in premočni in si je ne zarinete v dlesen, saj si jo lahko poškodujete.

 

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi zobnemu vratu. To je del zoba tik ob dlesni, ki ga pogosteje zanemarimo, vendar se ravno zaradi oblike tega območja obloge tu hitreje nabirajo. Zato je treba polovico zobne ščetke postaviti na zob, drugo polovico pa na dlesen in s krožnimi gibi ter zmernim pritiskom očistiti zobe od dlesni proti zobu. Kot rečeno, obloge se pogosteje nabirajo tudi na notranjih ploskvah spodnjih kočnikov, in sicer zopet ob dlesni na zobnem vratu. Vzrok za to je prav tako anatomija tega območja, saj so spodnji kočniki nagnjeni rahlo navznoter proti jeziku in tako ustvarijo podvisno mesto v predelu zobnega vratu. Hkrati na tem mestu leži jezik, kar nam dodatno otežuje normalno ščetkanje.

 

Pri čiščenju tega predela je zato treba popolnoma sprostiti mišice in jezik ter s ščetko res temeljito očistiti tudi del ob dlesni. Prav tako je treba sprostiti mišice lica, ko čistimo zunanje plasti zgornjih kočnikov. To naredimo tako, da ust nimamo široko odprtih, ampak jih malo pripremo, s tem sprostimo lice ter dobimo več prostora za ščetko med zobom in lično sluznico. Seveda pa so vsaka usta unikatna in zobje postavljeni različno, zato svojega zobozdravnika povprašajte o ustrezni higieni, primerni za vaše stanje, in kaj vam glede tega svetuje.

 

 

Kako poteka odstranjevanje zobnega kamna?

Kot že rečeno, mehke zobne obloge z lahkoto odstranimo doma z normalno zobno ščetko in uporabo medzobnih ščetk ali zobne nitke. Ker pa si nihče zob ne očisti stoodstotno, mehke zobne obloge mineralizirajo in nastane zobni kamen, tega pa z zobno ščetko ne moremo več odstraniti. Takrat je treba obiskati zobozdravnika ali ustnega higienika, ki vam bo z ultrazvočnim odstranjevalcem očistil mehke zobne obloge ter zobni kamen nad nivojem dlesni in pod njim. Tako vam bo očistil tudi tisti del zoba, ki ga s ščetko zelo težko dosežete.

 

Postopek ni boleč, nekaterim je morda le malce neprijeten. Ko se odstranijo zobne obloge, je treba površino zoba še spolirati, kar bo zobozdravnik naredil s posebno ščetko ali gumico in polirno zobno pasto. Tako bo popolnoma zgladil površino zoba in s tem zmanjšal možnost, da se bakterije prilepijo nazaj na zobe. Po opravljenem čiščenju imate lahko nekaj dni nekoliko občutljive zobe in dlesni, vendar je to odvisno od posameznika.

 

Zobni kamen nastaja pri vsakem posamezniku drugače oziroma različno hitro, zato je tudi od posameznika odvisno, kako pogosto ga mora odstranjevati. Vsaj enkrat na leto se priporoča pregled pri zobozdravniku, ki bo takrat najverjetneje očistil tudi zobne obloge ali pa vas bo napotil k ustnemu higieniku. Če pa boste sami že prej opazili zobni kamen ali pa bo zobozdravnik ugotovil, da ste bolj nagnjeni k njegovemu nastajanju, vam bo skoraj zagotovo priporočil pogostejše čiščenje.


Maša Jenčič dr.dent.med.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Moj zobozdravnik: Izbira in koriščenje zobozdravstvenih storitev

V tokratnem članku se posvečamo izbiri in menjavi zobozdravnika ter kdaj nas lahko obisk pri njemu udari po žepu.

Modrostni zob: Ali je puljenje vedno potrebno?

Modrostni zob ali »osmica« izraste kot zadnji zob, ponavadi med 17. in 25. letom starosti. Ker modrostni zobje večinoma izrastejo zadnji, lahko pacientom povzročajo nemalo težav.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×