Na splošno pri omembi besede depresija ljudje najprej pomislijo na slabo razpoloženje, občutke žalosti, brezvoljnost, upočasnjenost, nesrečo in podobno. A depresija ni znižano razpoloženje, ravno nasprotno!
Depresija predstavlja negativno polarizirano povišano razpoloženje. Oseba, ki trpi za depresijo, lahko navzven deluje srečna, zadovoljna in popolnoma funkcionalna. V notranjosti pa jo preplavljajo intenzivni negativni občutki.
Nekateri posamezniki, ki so depresivni, pa svoje stiske »zamaskirajo«: trpijo za glavoboli, mišično napetostjo, težavami s prebavo, utrujenostjo in podobno. Depresija ima tako rekoč več obrazov, zato je pomembno, da te znamo prepoznati.
Kako definiramo depresijo?
Depresija spada med motnje razpoloženja, ki se pri posameznikih razlikuje po intenzivnosti. Depresivne epizode so lahko blage, zmerne, težke brez psihotičnih simptomov ali težke s psihotičnimi simptomi. Poleg različnih intenzivnosti depresije se ta pojavlja v epizodah. Posameznik lahko doživi eno depresivno epizodo ali več teh.
Depresivna epizoda lahko traja med šest in 13 mesecev, medtem ko večina zdravljenih epizod traja približno tri mesece.
Vzroki za nastanek depresije
Biološki vzroki
V genetskem smislu trenutno ni trdnih dokazov za obstoj določenih genov, ki bi lahko bili odgovorni za depresijo. Kljub vsemu lahko na podlagi do zdaj opravljenih študij trdimo, da zgodnji pojav depresije pri določenih ljudeh, njena resnost in ponovitve kažejo na pomembno genetsko obremenitev.
Študije, ki preučujejo posvojene otroke in njihove odnose, potrjujejo, da so otroci bioloških staršev, ki imajo motnjo razpoloženja, izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj depresije tudi takrat, ko odraščajo v zdravem okolju posvojiteljev.
Z vidika nevrobiokemije so bili ugotovljeni podatki o zmanjšanju sinteze nevrotransmitorjev, in sicer serotonina, dopamina ter noradrenalina. Serotonin je med najpomembnejšimi stimulatorji centra za zadovoljstvo v možganih. Kadar ga je v možganih dovolj, smo sproščeni, zadovoljni, počutimo se varne in čustveno stabilne, ko pa ga primanjkuje, lahko to povzroči depresijo.
Dopamin je podobno kot serotonin pomemben stimulator centra za zadovoljstvo. Deluje na področja, kjer nastaja občutek zadovoljstva, evforije, tudi spolnega zadovoljstva. Nizke vrednosti pa lahko povzročijo apatijo, razdražljivost in podobno.
Noradrenalin ima pomembno vlogo pri odgovoru telesa na stres in strah zaradi telesne ogroženosti ali občutka ogroženosti. Ko je vrednost noradrenalina v krvi normalna, smo sproščeni, budni, polni energije. Nizke vrednosti noradrenalina v možganih so povezane z depresijo, utrujenostjo, apatijo, zmanjšano željo po spolnosti, težavami pri koncentraciji in usmerjeno pozornostjo. Vidimo, da gre pri depresiji za zmanjšanje sinteze treh zelo pomembnih nevrotransmitorjev.
Kar zadeva nevroanatomske spremembe, se patologija opaža v limbičnih strukturah: bazalnih ganglijih in hipotalamusu (na disfunkcije hipotalamusa kažejo na primer motnje spanja, apetita, spolne želje).
Ščitnica
Ščitnica proizvaja različne hormone (TSH, fT3 in Ft4), ki sodelujejo v presnovi in rasti, sproščajo pa se le takrat, kadar je to potrebno.
Ščitnica lahko postane preobremenjena zaradi stresa, napačne prehrane, okoljskih dejavnikov in zato posledično čezmerno ali premalo proizvaja hormone, kar lahko pripelje do duševnih ali fizičnih simptomov.
V različnih raziskavah so na nevroendokrinološki osnovi motnje ščitnice in hipersekrecija kortizola povezane z depresijo. Študije so pokazale, da pri približno 30 do 70 odstotkih bolnikov po uporabi deksametazona (zdravila glukokortikoida) ni bilo zaviranja izločanja kortizola. Tako je bil test zatiranja deksametazona (test DST) predlagan kot označevalec depresije in se danes uporablja v diferencialno diagnostične namene. Povedano drugače, v primeru depresivnih simptomov svetujemo tudi predhodni pregled ščitnice.
Psihosocialni dejavniki
Kot pri mnogih drugih duševnih motnjah so pogosti in redni stresni dogodki lahko predhodnik prve depresivne epizode. Eden od največjih stresorjev za razvoj depresije je izguba staršev (oz. enega roditelja) pred 11. letom starosti. Vsi ostali stresni dogodki so zgodnje otroške travme, čustvena, fizična in seksualna zloraba v zgodnjem otroštvu ter ločitev od staršev. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, desetkrat večjo možnost, da v odrasli dobi zbolijo za depresijo.
Psihološke teorije o depresiji
Po mnenju Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, obstaja razlika med procesom žalovanja in melanholije. Oba procesa sicer nastaneta zaradi reakcije na isti tip dogodka – izgubo. To pomeni, da je žalost povsem normalen odziv na izgubo ljubljene osebe zaradi smrti ali ločitve, melanholija pa je patološka žalost, ki se sicer pojavi iz istih razlogov.
Zanimiv je tudi koncept Silvana Arieta, ki ga imenuje dominantni drugi. Nekatere osebe nezavedno živijo za druge in ko se zavedo, da jim drugi ljubezni ne bodo nikoli vrnili na način, kot so upale, se počutijo nemočne, zaradi česar lahko razvijejo depresijo.
Prav tako sta zanimiva kognitivna teorija in model Aarona Becka, kjer depresija nastane kot posledica napačne interpretacije ter kognitivne obravnave življenjskih izkušenj, samoocene in prihodnosti, ki so videne izključno kot pesimistične in negativne. Temu rečemo Beckova kognitivna triada sprememb v depresiji.
Alternativne možnosti maskiranja depresije
Kot že omenjeno, lahko posamezniki depresijo tudi maskirajo z drugimi zdravstvenimi težavami, naj gre tu za glavobole, slabo počutje ali prebavne težave. Osebni zdravnik mora tako pri določanju izvora teh težav opraviti kar nekaj testov, da ugotovi njihovo psihosomatsko ali fizično naravo. Med temi testiranji sta zagotovo krvna slika ter preverba ravni vitaminov in mineralov.
Prav tako lahko veliko k zmanjšanju možnosti nastanka depresivnih epizod pripomoremo tudi sami. Z majhnimi spremembami v prehrani, spanju in uživanju alkohola lahko pomembno vplivajo na naše telo in dobro počutje.
Nizka raven B12
Nekatere neodvisne študije so izpostavile, da vitamin B12 najdemo v živalskih proizvodih, zaradi česar so vegani in vegetarijanci posledično zelo izpostavljeni pomanjkanju, obenem pa tudi ljudje s težavami s prebavili, ki imajo težave z absorpcijo vitamina, ter ljudje, ki jemljejo zdravila za zgago in refluks.
Ta vitamin je potreben za tvorbo rdečih krvnih celic in DNA ter ima pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema. Vitamin B12 sodeluje pri sintezi mielina, k v obliki mielinske ovojnice obdaja živčne celice, kar jim omogoča komunikacijo. Kadar so ravni vitamina B12 nizke, postane ta komunikacija ogrožena, kar lahko privede do nevroloških sprememb.
Vitamin B12 sodeluje tudi pri proizvodnji serotonina in drugih nevrotransmitorjev, ki uravnavajo razpoloženje, zato lahko nizke ravni povzročijo spremembe v živčnem sistemu. Simptomi že manjšega pomanjkanja vitamina B12 so lahko izmučenost, depresija, glavoboli, slabši spomin in splošno pomanjkanje energije.
Pomanjkanje vitamina D
Vitamin D najdemo v mastnih ribah, kot so losos in tuna, pa tudi v jajcih ter gobah. Velik del vitamina D se sicer biosintetizira v človeški koži, kadar je ta izpostavljena sončni svetlobi. Pomembno vlogo ima pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa za absorpcijo kalcija v telesu.
Večina ljudi nizko vsebnost vitamina D povezuje z zimskim časom in sezonsko depresijo, vendar to ni povsem res. Pomanjkanje vitamina D nas lahko doleti kadarkoli v letu. Rezultati določenih študij, ki so analizirale depresijo in vitamin D, so pokazali, da so bile ugotovljene nižje ravni vitamina D pri ljudeh z depresijo v primerjavi z zdravo populacijo.
Depresivni posamezniki, ki so eno leto prejemali dodatek vitamina D, so občutno izboljšali simptome depresije v primerjavi z depresivnimi ljudmi, ki so jemali placebo. Območje možganov, povezano z depresijo, je tudi mesto receptorjev za vitamin D, kar predstavlja eno od možnih razlag za povezavo med njima.
Pomanjkanje železa
Železo je bistvenega pomena za proizvodnjo hemoglobina, beljakovine, ki rdečim krvničkam omogoča, da prenašajo kisik v tkiva in mišice. Kadar je vsebnost železa nizka, v celice pride manj kisika, ki preprečuje njihovo pravilno delovanje in pogosto vodi do utrujenosti, šibkosti, celo tesnobe ter depresije. Poleg drugih fizičnih simptomov lahko obstaja tudi povezava med nizko vsebnostjo železa in tesnobo, depresijo ali drugimi težavami v duševnem zdravju.
Obsežna študija leta 2020 v BMC psihiatriji je pokazala, da so imeli ljudje z anemijo zaradi pomanjkanja železa znatno večjo pojavnost in tveganje za anksiozne motnje, depresijo, motnje spanja psihotične motnje. Znanstveniki poudarjajo, da je treba razumeti natančne mehanizme, ki stojijo za to povezavo. Ugotovljeno je bilo, da pomanjkanje železa vpliva na nevrološko delovanje in razvoj, predvsem zaradi njegove vloge v številnih možganskih procesih, ki uravnavajo razpoloženje, čustva in psihološko vedenje.
Količino železa v možganih nadzoruje krvno-možganska pregrada, skupek krvnih žil, ki uravnavajo gibanje ionov, molekul in celic med krvjo in možgani, da bi ohranili homeostazo. Ta ovira natančno nadzoruje količino železa, ki lahko preide in vstopi v možgane glede na količino minerala, ki je prisotna v telesu. Ker je železo bistveni del sistemov in vezij v možganih, ki lahko narekujejo psihološko vedenje, smo zaradi nizke ravni železa v telesu bolj izpostavljeni tesnobi kot tudi depresiji.
Bodite pozorni na nestabilen krvni sladkor
Za težave s krvnim sladkorjem ni nujno, da je oseba diabetik. Pacientom, ki imajo zaradi nepravilne prehrane več skokov in padcev krvnega sladkorja, se to lahko odraža tudi na področju duševnega zdravja.
Za primer vzemimo tipičen zajtrk mnogih ljudi: pecivo in sladkano kavo. Takšna, na hitro zaužita količina sladkorja povzroči hiter skok sladkorja v krvi, posledično pa trebušna slinavka sprosti inzulin, da ga stabilizira. Ko se krvni sladkor normalizira, se ljudje naenkrat počutijo izjemno utrujene. Precej hitro spet začutijo lakoto in cikel se znova ponovi.
Vnos vsakega grama sladkorja se sešteva. V študiji, kjer so ljudje tri tedne dnevno zaužili 40 gramov dodanega sladkorja, so pokazali vsaj 60-odstotno povečanje visoko občutljive C-reaktivne beljakovine, označevalke vnetja. Vnetje je povezano s številnimi kroničnimi boleznimi, vključno z depresijo. Zato je treba zdravo jesti, kombinirati vlaknine, beljakovine in zdrave maščobe ob vsakem obroku, ob tem pa ohranjati enakomerno raven krvnega sladkorja ves dan ter ukrotiti vnetja v telesu.
Pozorno tudi pri pitju alkohola!
Veliko ljudi ob koncu dneva poseže po alkoholu, da se sprostijo po napornem dnevu. Toda začasen učinek alkohola je ravno to, začasen. Kadar človek pije alkohol, ta poveča dopamin (transmitor, zaradi katerega se počutimo dobro). Ta se veže na nevrotransmitorski receptor GABA in ga spremeni. Sprememba poveča učinek GABA in ima lahko trenutno pomirjujoč učinek, prekine pa tudi druge nevrotransmitorje, ki uravnavajo razpoloženje (seratonin). Ko se ti učinki, ki jih povzroča alkohol, izčrpajo, se lahko pojavijo številni simptomi tesnobe, ta pa lahko vodi do depresije.
Dolgoročno zaradi čezmernega pitja nevroni postanejo manj vzdražni in trajno spremenijo raven mRNA in beljakovin v receptorjih GABA. Zaradi tega so receptorji manj občutljivi, možgani pa posledično potrebujejo več GABA, brez katerih lahko pride do simptomov tesnobe.
Kdaj poiskati pomoč?
Pomoč je treba poiskati takrat, kadar se težave pojavijo na naslednjih področjih:
- Čustvenost: Intenzivna, nerazumna žalost, močna duševna bolečina, znižano samospoštovanje, napetost, praznina in podobno.
- Mišljenje: Misli so predvsem osredotočene okrog tematike smrti, krivice, izgube, nemoči, negativne vizije samega sebe, sveta in prihodnosti (Beckova kognitivna triada). Tok misli je počasen, govor prav tako, pacientovi odgovori pa kratki.
- Volja: Depresivni ljudje praviloma nimajo energije za opravljanje osnovnih nalog (vzdrževanje osebne higiene, dolgotrajno zadrževanje v postelji ali sobi, priprava obrokov in podobno).
- Nagoni: Motnje v funkciji nagona se večinoma kažejo skozi znižan apetit, z nespečnostjo, znižanim spolnim nagonom in tipičnim jutranjim poslabšanjem depresije. Po navadi obstaja zgodnje jutranje bujenje (vsaj dve uri pred običajnim prebujanjem) in takrat se depresivni pacienti še posebej slabo počutijo.
- Kognitivne sposobnosti: Depresivni pacienti imajo težavo s spominom in pomanjkanjem koncentracije.
- Pri depresivnih ljudeh pogosto opazimo specifičen videz, kot so upognjena drža, hitro planejo v jok, so neurejeni, videti so starejši, kot so v resnici.
Klinična slika depresije nam pokaže, da so pri osebi okvarjene duševne funkcije, predvsem čustva, mišljenje, volja in nagoni. V primeru, da se srečujete z naštetimi težavami, je dobro obiskati osebnega zdravnika, ki vas bo usmeril v nadaljnje zdravljenje. Za pomoč se lahko takoj obrnete tudi k psihiatru, psihologu ali psihoterapevtu.
Kako poteka zdravljenje?
O tem, na kakšen način izbrati sebi najbolj ustrezno terapijo in katerega strokovnjaka, smo na naši strani že pisali.
Za mnoge nevrološke bolezni je značilno, da se lahko pojavljajo skupaj z depresijo, to so Parkinsonova bolezen, demenca, različni tumorji in podobno. Lahko se zgodi, da oseba sama niti ne bo prepoznala znakov depresije, zato je dobro, da so na znake pozorne njej bližnje osebe. V takšnem primeru je treba s sumom seznaniti zdravnika, da postavi jasno in točno diagnozo.
Vsekakor postavljanje diagnoze depresije ni enostaven proces. Vanjo je dobro vključiti multidisciplinarni tim, kar bo povečalo veljavnost in točnost same diagnoze. V timu so navadno osebni zdravnik, pa tudi psihoterapevt, psihiater ali psiholog ter morebitni drugi strokovnjaki. Pogosto psihiater predpiše tudi farmakoterapijsko zdravljenje.
Sama terapija je odvisna od teže klinične slike, koliko časa traja epizoda, od motivacije posameznika, osebnostnih lastnosti in podobno. Za farmakoterapijsko zdravljenje se navadno o predpiše skupina zdravil, ki jim rečemo antidepresivi. Pri psihotičnih pacientih se vzpostavi tudi terapija z antipsihotiki in stabilizatorji razpoloženja. Šele ko se stabilizira razpoloženje, se pacientu zagotovi psihoterapija, ki poteka glede na njegove potrebe, o čemer smo tudi že pisali.
Veliko učinkovitost pri zdravljenju depresije kaže kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki se osredotoča na negativne misli in prepričanja samega pacienta ter se ukvarja z njihovo spremembo. Velikokrat se priporoča tudi družinska terapija, saj posameznik zaradi svojega simptoma (depresije) ohranja moten družinski sistem in je zato treba ugotoviti, kaj vse je pripomoglo k simptomu ter kako se z boleznijo soočajo ostali družinski člani. Kot smo že rekli, največjo učinkovitost je pokazala kombinacija zdravljenja psihofarmakoterapije in psihoterapije.
