Kaj so žilna obolenja?
Žilna obolenja je obširen termin, pod katerim opisujemo različne oblike obolenja žilnih sten. Ker poznamo in razlikujemo dve vrsti žil, žile odvodnice (arterije) in žile dovodnice (vene), v grobem delimo tudi žilna obolenja na dve večji skupini. Ta obolenja diagnosticiramo, zdravimo in preprečujemo na različne načine in z različnimi metodami.
Bolezni žil odvodnic
Najpogostejša bolezen žil odvodnic ali arterij je tudi vsem dobro poznana ateroskleroza. Ateroskleroza napreduje počasi, saj je posledica nalaganja holesterola in preostalih celic iz krvnega obtoka na notranjo stran žilne stene. Te obloge (aterosklerotične lehe) lahko arterijo delno ali popolnoma zamašijo. Odvisno od tega, kje v telesu se žila zamaši, lahko strdek povzroči srčni infarkt (koronarne žile srca), možgansko kap (arterije osrednjega živčevja) ali delno oz. celotno odmrtje okončin (arterije nog).
»Ateroskleroza arterij nog se kaže z bolečino v mišicah nog, ki se pojavlja med naporom, to je hojo. Ko se bolnik ustavi, bolečina postopoma preneha. Pri napredovani bolezni se pojavlja bolečina tudi v mirovanju. Bolečine je huda, pekoča in se začne pojavljati ponoči. Značilno je, da se zmanjša, če bolnik sede ali vstane. Še hujše motnje v prekrvavitvi vodijo v spremembe kože, ki so najizrazitejše na najbolj oddaljenih delih uda (prsti); koža postane rdečkasto-modrikasto obarvana, lahko se pojavijo boleče razjede,« nam zaupa dr. Ana Medved.
Za odkrivanje ateroskleroze so potrebne osnovne diagnostične preiskave, kot so to klinični pregledi, meritev gleženjskega indeksa in tudi ultrazvočna preiskava arterij nog.
Bolezni žil dovodnic
Najpogostejša bolezen povrhnjega venskega ožilja je popuščanje zaklopk v stenah žil na nogah, ki jo poznamo tudi kot krčne žile. Kri zaradi popuščanja zaklopk zastaja v žilah v nogah, v njih se najprej poviša krvni tlak, nato se poveča njihov premer, v naslednjih fazah pa zvijugane, izboke žile.
»Popuščanje povrhnjega venskega sistema se kaže s poudarjenimi, razširjenimi in povečanimi podkožnimi venami, ki jih spremlja pekoča bolečina, otekanje, srbečica in nočni krči. Bolniki navajajo občutek težkih in utrujenih nog, sploh po dolgotrajnem stanju ali sedenju. V napredovalih stopnjah pride do spremembe kože v obliki rjavkastega razbarvanja, nato njenega tanjšanja in nastanka razjed, predvsem na notranji strani goleni.«
Za odkrivanje krčnih žil zdravniki specialisti uporabljajo poleg kliničnega pregleda predvsem ultrazvočno diagnostiko, kjer z ultrazvočno preiskavo pregledajo naše vene v spodnjih okončinah.
Žilna obolenja in dednost
Žilna obolenja so tesno povezana z našo telesno aktivnostjo, navadami in razvadami, nezanemarljiv pa je tudi faktor dednosti.
Ateroskleroza je najbolj pogosta pri kadilcih in sladkornih bolnikih, povečana možnost pa je pri starejših osebah, mladi so le izjemoma prizadeti. Krčne žile imajo poleg visokega dednostnega faktorja (če so npr. imeli krčne žile naši starši ali eden izmed staršev, obstaja velika verjetnost, da bomo krčne žile imeli tudi sami) visoko pojavnost tudi pri tistih posameznikih, ki preživijo daljša obdobja v sedečem ali stoječem položaju. To so na primer tisti, ki brez premora ali gibanja presedijo večino svojega dneva (dodatno težavo tvorijo prekrižane noge), ali tisti, ki so večino dneva na nogah, ne da bi se vmes odpočili in »dvignili noge v zrak«.
»Poleg dednosti je kronično vensko popuščanje povezano še s povečano telesno težo in nosečnostjo. Oba dejavnika tveganja namreč povečata pritisk na zaklopke v žilnih stenah. Krčne žile prizadenejo vse starostne skupine, seveda je tudi tukaj bolezen bolj pogosta v starejših starostnih skupinah.«
Preventiva in kurativa žilnih obolenj
Pri preprečevanju nastanka in napredovanja ateroskleroze lahko veliko pripomorejo predpisana zdravila, zmanjšana telesna teža, odvajanje od kajenja ter na splošno zdravo življenje. V nekaterih primerih lahko aterosklerozo in njen razvoj v celoti preprečimo.
Za razliko od ateroskleroze pa so krčne žile kronična bolezen, kjer resnične in celostne odprave bolezni ni. Krčne žile odpravljamo operativno, pri čemer so možnosti posegov odvisne od stopnje napredovanja bolezni. Najpogosteje specialisti svetujejo lasersko odstranjevanje ven.
»Poznamo dva tipa laserskega odstranjevanja ven. In sicer lahko izkoriščamo toplotno energijo, ki jo oddaja laser, za toplotno ablacijo glavnih venskih debel. To pomeni, da s toploto okvarimo notranjo plast venske stene, ki se zato postopoma spremeni v brazgotino. Zaradi tega zastoj krvi v venskem deblu ni več možen, posledično so pacienti brez težav, ki so povezane z zastojem venske krvi v podkožnik venah. Drug tip pa je t. i. kožni laser, kjer s pomočjo laserskih valov, ki imajo takšno valovno dolžino kot barva žil, odstranimo manjše podkožne vene pod kožo (t. i. pajkaste vene).«
Zaradi svoje kronične narave dr. Ana Medved pacientom s krčnimi žilami še svetuje: »Če bolnik opaža enake težave, kot jih je imel pred posegom, ali opaža kakršenkoli pojav novih razširjenih podkožnih ven, naj pride takoj na pregled. Potreben bo le manjši operativni poseg zaprtja novo nastale vene ali njena sklerozacija in bolnik bo brez težav naslednjih nekaj let.«
