Visok krvni tlak postaja vse večji zdravstveni problem, saj trenutno za njim trpi vsak četrti človek na svetu, kar predstavlja skoraj milijardo oseb. 

 

Rečemo mu tudi tihi ubijalec, opozori zdravnik, saj zvišan krvni tlak predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so:

 

  • bolezni srca in ožilja,
  • srčni infarkt,
  • možganska kap,
  • bolezni ledvic,
  • poškodbe oči in drugo.

 

Zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča redno merjenje krvnega tlaka tudi doma. 

V slovenskih smernicah se za visok krvni tlak šteje stanje, pri katerem je visok tlak (sistolični tlak) povišan nad 140 mmHg, nizek (diastolični) pa nad 90 mmHg, pove zdravnik.

visok krvni tlak

Simptomi, ki so povezani s povišanim krvnim tlakom

 

  • Pogosti jutranji glavoboli (najpogosteje se pojavljajo v zatilju, lahko pa se razširijo tudi na predel  glave),
  • slabost in slabo počutje,
  • bruhanje,
  • utrujenost,
  • razbijanje srca,
  • slabo spanje,
  • zvonjenje v ušesih,
  • krvavitve iz nosu,
  • bolečina ali tiščanje v prsih ter
  • vrtoglavica.

 

Simptomi so blagi in niso značilni le za povišan krvni tlak, zato je pomembno, da ga redno merite, še posebej, če pri sebi prepoznate katerega od zgoraj naštetih simptomov. 


Kdaj in kako meriti krvni tlak?

 

Pred merjenjem

 

  • Pol ure pred merjenjem ne jejte, ne kadite ter ne pijte alkoholnih, gaziranih in kofeinskih pijač.
  • Krvnega tlaka si ne merite takoj po naporu ali zaužitju zdravil.
  • Pred meritvijo najprej nekaj minut mirno sedite, se dobro naslonite na hrbet, stopala položite na tla. Noge ne smete imeti prekrižane. Krvni tlak vedno merite na isti nadlahti. Manšeta naj bo v višini srca. Roka naj počiva v udobnem položaju. Velikost manšete naj ustreza obsegu nadlahti, pod manšeto naj bo za prst prostora.
  • Zjutraj si krvni tlak izmerite 30 minut po tem, ko ste vstali, in če je le možno vsak dan ob približno istem času.

 

Med merjenjem

 

  • Bodite čim bolj sproščeni, ne govorite, globoko dihajte.
  • Krvni tlak izmerite trikrat zapored, vmes naj bo minutni presledek.

 

Po merjenju

 

  • V dnevnik meritev zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) ter srčnega utripa.


Da bi dobili pravo vrednost, je dobro, da meritev ponovite večkrat, izvedete pa jo takrat, ko ste najbolj sproščeni. Svetujem vam, da si krvni tlak merite 7 dni zapored zjutraj in zvečer, nato pa izračunajte povprečje meritev od 2. do 6. dneva.


Normalno je, da je povprečje krvnega tlaka ˂ 135/85 mm Hg, optimalno pa ˂ 120/80 mm Hg. Če je povprečje višje, se posvetujte z zdravnikom.

kako znižati krvni tlak

6 nasvetov zdravnika, kako obvladati krvni tlak

 

Redna telovadba

 

Vadba je eden najboljših načinov, kako znižati visok krvni tlak. Redna telovadba lahko ojača srčno mišico, ki kri potiska po žilah bolj učinkovito, s tem pa se zmanjšuje pritisk na stene arterij. Zdravstvena organizacija priporoča 150 minut umirjene telovadbe ali 75 intenzivne telovadbe na dan. Dovolj bo že 30-minutni sprehod, je jasen zdravnik.

 

Pravilna prehrana

 

Poskušajte se izogibati prehrani z visoko vsebnostjo soli, saj številne študije povezujejo visok vnos soli z visokim krvnim tlakom in srčno-žilnimi težavami. Hladnik še poudari, da je priporočljivo uživati čim več živil, bogatih s kalijem, saj ta pomaga telesu, da se znebi natrija, posledično pa se zmanjša pritisk na stene krvnih žil.



Živila, ki vsebujejo visok delež kalija, so:

  • zelena in druga zelenjava, paradižnik, sladki in navaden krompir;
  • sadje (melone, banane, avokado, pomaranče, marelice);
  • mleko in mlečni izdelki;
  • ribe;
  • oreščki in semena;
  • fižol.

 

Izogibajte se predelani prehrani ter jejte več sveže in polnovredne hrane. Prav tako zmanjšajte vnos predelanega sladkorja in slabih ogljikovih hidratov.

 

Naučite se spopadati s stresom

 

Stres je eden ključnih dejavnikov, ki pripomore k razvoju visokega krvnega tlaka. Ko je telo pod negativnim kroničnim stresom, smo v nenehnem krču in pripravljenosti na reakcijo. To pomeni, da takrat srce deluje hitreje, krvne žile pa so zožene. Številne študije so pokazale, da zmanjšanje stresa pomaga znižati krvni tlak.



Pomagajte si tako, da:

  • meditirate in vadite tehniko globokega dihanja, saj se takrat aktivira parasimpatični živčni sistem, ki je aktiven, kadar je telo v stanju sproščenosti. Ne nazadnje se pri tem upočasni srčni utrip in zniža krvni tlak.
  • zmanjšate tempo delovnih aktivnosti (pretiravanje z delovnimi nalogami in nenehne stresne situacije v službi lahko pomembno vplivajo na visok krvni tlak).

 

Prenehajte kaditi!

 

Eden glavnih razlogov, zakaj bi morali razmisliti o opustitvi kajenja, je veliko tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Raziskave niso niti potrdile niti ovrgle neposrednega tveganja kajenja na visok krvni tlak, vsekakor pa kajenje skupaj z visokim krvnim tlakom povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

 

Uravnavajte svojo telesno težo

 

Pri predebelih osebah lahko izguba kilogramov pomembno vpliva na izboljšanje zdravja srca in ožilja. Študije kažejo, da lahko že 5-odstotna izguba telesne teže znatno zniža krvni tlak. Nekatere študije pred tem so pokazale, da je izguba že 8 kilogramov telesne teže pripomogla k znižanju sistoličnega krvnega tlaka za 8,5 mm Hg in diastoličnega krvnega tlaka za 6,5 mm.

 

Zdravnik poudari, da je učinek še boljši, če dieto kombinirate z vadbo. Izguba teže lahko pripomore k boljšemu krčenju in sprostitvi krvnih žil, kar levemu prekatu srca olajša črpanje krvi.

 

Zdravila za zniževanje krvnega tlaka jemljite redno

 

Če jemljete zdravila za zniževanje krvnega tlaka, jih morate jemati redno, saj le z rednim jemanjem pod nadzorom zdravnika lahko vzdržujete arterijsko hipertenzijo v mejah normale.

 

Naročite se na UZ vratnih žil, preiskavo, ki je zelo pomembna pri ugotavljanju prisotnosti aterosklerotičnih sprememb, ki so v kombinaciji z visokim krvnim pritiskom nevarne. Svetujemo, da se na preiskavo naročite v Ambulanti Zdravje, specialističnem centru za žilno kirurgijo, ortopedijo, ultrazvočno in RTG diagnostiko ter dermatologijo in laser.

 


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kakšen vpliv ima kajenje na naše zdravje?
Kakšen vpliv ima kajenje na naše zdravje?
Pulmologija
Življenjski slog

O izkušnjah prenehanja s kajenjem smo že pisali. Za tiste, ki še vztrajate pri kajenju, pa smo v sodelovanju z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. družinske medicine, pripravili prispevek o vplivu kajenja na vaše zdravje. Več na povezavi.

Visok pritisk – kako si lahko pomagamo sami?

Kdaj nastopi visok krvni pritisk in kako ravnati, ko ta postane kroničen? Razbijamo tudi mite in resnice o visokem pritisku.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×