To, da kajenje negativno vpliva na naše zdravje, vemo že od mladih nog, a je kajenje v Sloveniji še vedno zelo razširjeno. Z njim so pogojene pomembne družbene, kulturne in psihološke strukture, ki so prisotne tudi v naši družbi.
Zakaj sploh kadimo, kaj se v našem telesu dogaja in kako s kajenjem prenehati, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Zakaj kadimo?
Kot že omenjeno, je kajenje posledica različnih družbenih vzorcev in se zanj odločimo iz različnih razlogov. Mladi lahko začnejo kaditi zaradi socialnih razlogov ali kot sredstvo upora avtoriteti – staršem in se na ta (žal zdravju škodljiv) način osamosvajajo.
Kljub temu da je nakup tobačnih izdelkov prepovedan osebam, mlajšim od 18 let, si lahko mladoletne osebe v Sloveniji še prehitro zagotovijo želene tobačne izdelke. Poleg zakonske omejitve je zato zelo pomembno ozaveščanje o škodljivosti tobačnega dima pri mladih, saj je potem, ko enkrat začnemo kaditi, opustitev kajenja toliko težja.
Vzdrževanje kadilske navade je po eni strani posledica zasvojenosti z nikotinom, po drugi, ki je za opustitev še pomembnejša, pa navade. Poleg tega, da čutimo fizično potrebo po tem, da kadimo (vnos nikotina in drugih snovi v telo, ki je razvilo zasvojenost), čutimo torej tudi psihološko potrebo po kajenju (ob kavi ne moremo brez cigaretnega dima).
“Ljudje smo nagnjeni k razvijanju ritualov in vzorcev, ki jih ponavljamo in postanejo del našega vsakdana. Naj so to spanje in prebujanje ob določenih urah, načrtovanje obrokov, sproščanje, športna aktivnost ali druženje, težko spremenimo svoje navade, ko so enkrat vzpostavljene. Zato je pri kajenju preventiva veliko lažja kot kurativa, pri čemer tega ne smemo uporabiti kot izgovor. Zagotovo pa sprememba naših navad ni nemogoča,” je pozitiven g. Hladnik.
Kaj se dogaja v našem telesu, ko kadimo?
Ko človek vdihne cigaretni dim, ta potuje prek ustne in nosne votline, grla, sapnika ter bronhijev vse do pljučnih mešičkov. Cigaretni dim pride tako v stik z različnimi telesnimi površinami (na primer sluznice, organi), ki povzročajo različne reakcije telesa nanj. Te reakcije so predvsem odvisne od snovi, ki jih vsebuje cigaretni dim.
Poleg določene količine pare in navadnega zraka ob vdihu cigaretnega dima vnesemo v telo okoli 7000 različnih kemikalij, med njimi številne zelo aktivne. Te namreč povzročajo še največ škode in okvar v telesu. Mednje sodijo:
- katrani,
- ogljikov monoksid,
- različne oksidativne snovi,
- kovine in
- radioaktivne snovi.
Cigaretni dim ima dve fazi, in sicer fazo katrana ter fazo plina.
Plinska faza ima kratkotrajne učinke, ki trajajo le nekaj sekund. Delci so tu majhni, v obliki plina, ki po dihalnih poteh vstopajo v naše telo. Ogljikov monoksid je sestavni del plinske faze kadilskega dima ter nastaja pri nepopolnem izgorevanju tobaka in drugih organskih sestavin tobačnih izdelkov. Plinska faza kajenja predstavlja večino kadilske izkušnje, poleg ogljikovega monoksida jo sestavljajo tudi dušik, kisik in ogljikov dioksid.
Fazo katrana sestavljajo večji delci, ki ob vnosu v telo tam ostanejo dlje časa, njihovi učinki pa lahko trajajo tudi več mesecev. Sestavni del te faze je prav katran. Ta je suh, nerazredčen, breznikotinski kondenzat dima, ki nastaja pri kajenju. Katran se, poleg kovin in drugih večjih snovi, v telesu razgrajuje oz. odstranjuje dlje časa, včasih nikoli zares. Kljub temu da ga v cigaretnem dimu najdemo malo (manj kot 10 odstotkov cigaretnega dima sestavlja katran), je ta še vedno izredno nevaren.
Zakaj je kajenje škodljivo?
Obe fazi kajenja tako nalagata škodljive snovi po celotni dihalni poti. Največ snovi se nalaga prav v pljučih, kjer povzročajo vnetje in oksidativni stres. Vse to vodi v okvaro ožilja, nagnjenost k nastanku strdkov, peroksidaciji maščob in podobno. Prav tako lahko pripelje, na primer, do nastanka ali napredovanja ateroskleroze na ožilju, ki ima lahko za posledico zamašitev ožilja ali celo kap.
“Najpomembnejše posledice so v dihalih, kjer še pred nastankom resnih obolenj kajenje povzroča hripavost, kašelj, zmanjšuje pljučni volumen in poveča možnosti za nastanek raka. Naštete težave se lahko stopnjujejo v propadanje pljučnih mešičkov, ki pripeljejo do kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki je neozdravljiva in človeka počasi duši,” opozarja dr. Hladnik.
Pomembno vpliva tudi na bolezni srca in ožilja. Tako povečuje krvni tlak in srčni utrip ter povzroča poškodbo arterij (aterosklerozo), ki lahko pripelje do možganske ali srčne kapi. Zmanjša tudi imunski odziv, povzroča impotenco, slabšo kakovost semenske tekočine, naguba kožo, povzroča bolezni dlesni in drugo. Škodi tudi zobem, lasem in koži, ki se značilno naguba.
Poleg cele vrste rakavih obolenj v dihalni poti smo izpostavljeni obolenjem tudi na oddaljenih organih, kot so krvni raki, rak materničnega vratu in rak mehurja. Pri nosečnicah škodi plodu, saj se otroci pogosto rodijo z nizko porodno težo.
Dolžina našega življenja je tako ne samo skrajšana, ampak tudi zaradi bolezni ne dosežemo povprečne življenjske dobe. Resno okrnjena je tudi kakovost našega vsakdanjika, saj lahko zaradi posledic kajenja jemljemo zdravila, trpimo za katero od naštetih bolezni, negativno vplivamo na svoje okolje in ne živimo zdravo.
Kako prenehati s kajenjem?
Prenehati s kajenjem je v svojem bistvu zelo enostavno, a hkrati za dolgoletne kadilce na začetku težko, saj smo razvili dolgoletno in konsistentno odvisnost ter navado.
“Kadilci, ki želijo prenehati s kajenjem, imajo pred sabo dva glavna izziva: prekinitev odvisnosti od kajenja in odstranitev kadilske navade,” povzame dr. Hladnik.
Če želimo prenehati s kajenjem, moramo biti odločeni in vztrajni, saj je v resnici odvisnost od nikotina močna, a kratkotrajna. Pomembna je zgolj takrat, če človek pokadi 10 ali več cigaret na dan, saj je odvisnost veliko občutnejša. Kot pri drugih odvisnostih lahko tudi ob prenehanju kajenja doživimo šok. V telo namreč ne vnašamo več nikotina in drugih snovi, ki so povzročile, da je telo odvisno od njihovega vnosa. Doživimo lahko občutke odtegnitve, glavobole in potrebo po kompenzaciji (namesto cigaret spijemo veliko kave, jemo več in podobno). V teh trenutkih je ključno, da ne podležemo, zaposlimo svoje misli in telo, naj bo to z delom, telovadbo, pitjem vode, novim hobijem. Odtegnitveni občutek je najhujši le prvih nekaj dni, saj, kot rečeno, je odvisnost močna, a ne traja dolgo. Ko smo enkrat premostili občutek pomanjkanja, ta enostavno uplahni in ne predstavlja več nujne potrebe, ki jo mora telo izpolniti.
Bolj problematične so kadilske navade, ki smo jih skozi vzorce in rituale vgradili v naš vsakdan. Na primer ob pitju kave, ki jo je vedno spremljala cigareta, človek enostavno ne ve, kaj bi naredil s prsti. Ko smo v družbi, ki je večinoma kadilska, se lahko počutimo izvzete, dim nas mami k temu, da bi še sami prižgali cigareto. Takrat lahko stare navade zamenjate z novimi, predlagamo vam, na primer , da zjutraj namesto kave spijete pravi čaj, družbo prosite, da vam ne dovoli kaditi in vas spodbuja pri vaši odločitvi in podobno. Ta proces je veliko daljši in je po navadi tisti, ki naše kadilske navade v celoti odpravi ali pa jih ciklično vrača v naš vsakdan.
Kdaj po nasvet k osebnemu zdravniku?
Posvet z zdravnikom je vedno smiseln v primeru, ko želite prenehati s kajenjem. Zdravnik lahko na podlagi števila cigaret, ki jih dnevno pokadite, oceni in predlaga optimalni način odprave kajenja za vas.
Poleg različnih društev, telefonskih aplikacij in aktivnosti lahko pride v poštev predvsem psihoterapija, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Možno je uporabiti nikotinske nadomestke v obliki obliža, dražejev ali žvečilke, včasih je smiselno tudi jemanje antidepresivov. Farmacevtske pripomočke vam mora zdravnik predpisati, prav tako lahko pri posvetu zdravnik svetuje, katere pripomočke in zdravila uporabiti ter v kakšnih količinah.
Večina ljudi za stalno preneha v šestem poskusu, zato nikar ne obupajte. Vsaka izkušnja prenehanja kajenja lahko pomaga pri končnem rezultatu. Znani profesor je nekoč dejal: »Kajenje, hmm, prenehati je nekaj najlažjega, jaz sem že desetkrat.«
