Maščobe v prehrani ter bolezni srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja in ateroskleroza

Bolezni srca in ožilja ostajajo glavni vzrok smrti in slabše kakovosti življenja v zahodnem svetu. Glavna bolezen, ki prizadene srce in žile po telesu, je ateroskleroza. To definiramo kot nabiranje plakov v steni arterij, zaradi česar je lahko motena dostava krvi do organov. Nastanek plakov je kompleksen proces; ti so večinoma sestavljeni iz maščob, holesterola in kalcija (1, 4, 5). Ateroskleroza vodi do veliko resnih zdravstvenih zapletov, med njimi srčne ali možganske kapi ter posledično smrti.

Ateroskleroza je kompleksna bolezen brez enega samega vzroka. Začne se s poškodbo žilne stene, na katero vpliva več dejavnikov, med njimi: kajenje, visok krvni tlak, visok krvni sladkor, visoke vrednosti določenih maščob in holesterola v krvi (1). Večje tveganje za nastanek ateroskleroze imajo torej kadilci, ljudje s povišanim krvnim tlakom, ljudje z inzulinsko rezistenco oz. sladkorno boleznijo, predebeli ljudje, tisti, ki se ne gibljejo, se nezdravo prehranjujejo, starejši ter tisti, ki imajo bolezni srca in ožilja družinsko pogojene (1).

Preventivni ukrepi pri boleznih srca in ožilja

Na razvoj ateroskleroze imajo velik vpliv dejavniki okolja, ki jih je mogoče nadzorovati s preventivnimi ukrepi. Med temi so se za učinkovite izkazali nadzor telesne teže, zadostna fizična dejavnost, prenehanje kajenja in zdrava prehrana. Kadar ti ukrepi ne zadoščajo, imamo na voljo določena zdravila in postopke, ki jih predpiše zdravnik (1).

Kaj pomeni povišan holesterol?

Holesterol igra vlogo v nastanku aterosklerotičnih plakov. Laboratorijsko izmerimo celokupni holesterol, LDL (low-density lipoprotein), ki je velikokrat označen kot »slabi holesterol«, in HDL (high-density lipoprotein) oz. »dobri holesterol«. Vloga LDL je prenašanje maščob do celic telesa, kjer ga te porabijo za nujno potrebne procese, kadar je v presežku, pa se pod določenimi pogoji začne nabirati v stenah žil. HDL odnaša odvečne maščobe iz periferije do jeter, kjer se te presnovijo ali pa odstranijo. Večinoma kot napovedni dejavnik za nastanek in napredovanje ateroskleroze uporabljamo povišane vrednosti LDL, vendar so dokazi, da je kot biomarker uporabno tudi razmerje med celotnim holesterolom in HDL, zelo malimi delci LDL, Apolipoproteinom B, ne-HDL-holesterolom in trigliceridi (2).

Katere maščobe v prehrani imajo vpliv na bolezni srca in ožilja?

Maščobe so v preteklosti imele slab ugled, četudi jih obstaja veliko različnih vrst z različnimi učinki na zdravje. Trenutna priporočila evropskih smernic preventive bolezni srca in ožilja glede maščob v prehrani svetujejo zmanjšanje uživanja virov nasičenih maščobnih kislin (NMK) (5), čeprav je v zadnjih letih glede te teme med strokovnjaki prišlo do nasprotujočih si mnenj. NMK najdemo predvsem v hrani živalskega izvora, torej v mesu in mlečnih izdelkih, ter v kokosovem in palminem olju (3). Uživanje le-teh je povezano s povečanimi ravnmi holesterola v krvi (3, 4, 5), ki je močan dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja (4). Vendar pa NMK zvišajo tudi raven HDL, kar izboljša razmerje med celotnim holesterolom in HDL (4).

Trenutna nasprotujoča mnenja glede NMK so zaradi dejstva, da je do 80. let prejšnjega stoletja veljalo prepričanje, da visoki vnos NMK poveča raven holesterola v krvi, kar lahko vodi do bolezni srca in ožilja. Od takrat so se počasi zbirali dokazi, ki prikazujejo, da imajo NMK manjšo vlogo, kot smo mislili do zdaj (3). Izkazalo se je, da izključitev NMK iz prehrane ni prinesla zadovoljivega zmanjšanja v pojavu srčno žilnih bolezni, saj so vplivi prehrane na razvoj srčno žilnih bolezni bolj kompleksni.

Dodane trans maščobne kisline zvišujejo tveganje za bolezni srca in ožilja bolj od vseh ostalih maščob v prehrani. Povezane so tudi z drugimi tveganji za zdravje, zato smernice priporočajo, da se jim izogibamo (2, 6). Najdemo jih v določenih margarinah in ocvrti hrani.

Vpliv zaužitega holesterola s hrano na holesterol v krvi je šibek v primerjavi z ostalimi maščobami. Običajno se pri zmanjšanju vnosa NMK sorazmerno zmanjša tudi vnos holesterola, saj imata enake prehranske vire (5).

Kaj pa dobre maščobe?

Ko zmanjšamo vnos NMK, je pomembno, s čim jih nadomestimo, saj se vsa hranila niso izkazala za enako zdrava. Študije so pokazale, da nadomeščanje NMK z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja (2). Te delimo na omega-6 maščobne kisline, ki jih lahko najdemo v rastlinskih oljih (predvsem sončnično, sojino olje), ter omega-3 maščobne kisline, katerih dobri vir so npr. mastne ribe, orehi, lanena semena (3). Tudi nadomeščanje z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki jih najdemo v olivnem in repičnem olju, se je izkazalo z manjšo pojavnostjo bolezni srca in ožilja (4).

Ali ni sladkor slabši?

Nadomeščanje NMK z ogljikovimi hidrati ni zmanjšalo tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, v nekaterih primerih ga je celo povečalo, sploh v primeru enostavnih, predelanih ogljikovih hidratov in sladkorjev, s tem da so posamezniki z inzulinsko rezistenco imeli več negativnih učinkov na zdravje kot zdravi, fizično aktivni ljudje (2, 4). Dodatek sladkorja in pijač z dodanim sladkorjem v prehrano povečuje tveganje bolezni srca in ožilja, podobno kot NMK (3, 4).

Zaključek

V zakup moremo vzeti, da ljudje jemo hrano v celotni obliki, ne le posameznih hranil, zato je bolj pomembno, da se osredotočimo na prehrano posameznika v celoti, ne le na vsebnost posameznih maščobnih kislin. Vsebnost NMK v določeni hrani morda nima tako velikega vpliva na tveganje za bolezni srca in ožilja, saj ta vsebuje tudi druga hranila, ki pozitivno vplivajo na zdravje (2).

Medtem ko so trans maščobne kisline definitivno škodljive za zdravje, imamo manj dokazov, da je tako tudi z nasičenimi maščobnimi kislinami. Vendar pa je velika verjetnost, da niso tako zdrave kot nenasičene maščobne kisline (4).

Sklepamo lahko, da je bolj pomembna zdrava prehrana in aktiven življenjski slog posameznika kot celota, saj študije dokazujejo, da ima uživanje več zelenjave, sadja, prehranskih vlaknin in rib večji vpliv na zmanjšanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja, kot ima uživanje NMK na povečanje le-te (3). Znanstvene raziskave kažejo, naj v svojo prehrano vnesemo čim več zdravih živil, smo telesno aktivni ter prenehamo s kajenjem in tako zmanjšamo verjetnost, da bodo srčno-žilne ter mnoge druge bolezni doletele tudi nas.

Potrebuješ kardiologa takoj? Rezerviraj svoj samoplačniški termin pri preverjenem kardiologu v svoji regiji in se izogni dolgim čakalnim dobam (tudi do 780 dni v javnem zdravstvenem sistemu)!
Oddaj povpraševanje >

Viri

• • NIH (National heart, blood and lung institute). Atherosclerosis. (citirano 2019 Maj 12) Dosegljivo na: https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/atherosclerosis
  • Astrup A, Dyerberg J, Elwood P, et al.The role of reducing intakes of saturated fat in the prevention of cardiovascular disease: where does the evidence stand in 2010?Am J Clin Nutr. 2011; 93(4): 684-8.

Dostopno na: (12. 5. 2019)https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3138219/

• • Temple NJ. Fat, Sugar, Whole Grains and Heart Disease: 50 Years of Confusion. Nutrients. 2018; 10(1).

Dostopno na (12. 5. 2019):https://www.mdpi.com/2072-6643/10/1/39/htm

• • Briggs MA, Petersen KS, Kris-Etherton PM. Saturated Fatty Acids and Cardiovascular Disease: Replacements for Saturated Fat to Reduce Cardiovascular Risk. Healthcare (Basel). 2017; 5(2).

Dostopno na (12. 5. 2019):https://www.mdpi.com/2227-9032/5/2/29/htm

• Piepoli MF, Hoes AW, Agewall S, et al. 2016 European Guidelines on cardiovascular disease prevention in clinical practice: The Sixth Joint Task Force of the European Society of Cardiology and Other Societies on Cardiovascular Disease Prevention in Clinical Practice (constituted by representatives of 10 societies and by invited experts)Developed with the special contribution of the European Association for Cardiovascular Prevention & Rehabilitation (EACPR). Eur Heart J. 2016; 37(29): 2315‒2381.