Arterijska hipertenzija oz. visok pritisk je kronična bolezen, pri kateri je sila, s katero kri pritiska na krvne žile, večino časa previsoka.

 

Poznamo sistolni krvni pritisk oz. zgornji krvni tlak, ki predstavlja prvo številko meritve in nastane, ko srce stisne kri v obtok. Druga številka v zapisu pomeni diastolni oz. spodnji krvni tlak, ki ga beležimo, ko srce miruje.

 

Normalno krvni tlak ne presega 140/90 mmHg, o arterijski hipertenziji pa govorimo, ko je večino časa povišan spodnji, zgornji ali pa oba. Ena sama meritev povišanega krvnega pritiska še ne pomeni arterijske hipertenzije, o bolezni govorimo, ko je tlak večino časa povišan.

 

Kako vem, ali imam povišan krvni tlak?

Ker povišanega krvnega pritiska ne čutimo, je treba vsake toliko časa opraviti meritev krvnega tlaka. Za postavitev diagnoze pa je treba vsaj dvakrat in ob dveh različnih priložnostih izmeriti povišan tlak.

 

Kaj vpliva na nastanek povišanega pritiska?

Pri večini ljudi, ki imajo visok pritisk, ne moremo natančno opredeliti vzroka za nastanek, vemo pa, da sami s svojim življenjskim slogom lahko vplivamo na tveganje. Ogroženost za arterijsko hipertenzijo je večja, če:

 

  • uživate v svoji prehrani preveč soli,
  • ne uživate dovolj sadja in zelenjave,
  • niste dovolj aktivni,
  • ste predebeli,
  • pijete preveč alkohola ali kadite.

 

Poleg življenjskega sloga na visok pritisk vplivajo tudi nekateri dejavnki, na katere nimamo vpliva. Visok pritisk je namreč lahko posledica druge bolezni, kot so na primer bolezni ledvic, v tem primeru je treba zdraviti osnovno bolezen. Poleg tega imate lahko v družini večje nagnjenje k nastanku povišanega pritiska, torej imate genetsko predispozicijo, ki vas ogroža ne glede na življenjski slog.

 

Zakaj je visok pritisk nevaren?

Stalno povišanega krvnega pritiska ne občutimo, lahko pa občutimo ekstreme, ko tlak naraste nevarno visoko. Visok tlak je nevaren, ker tiho uničuje vaše krvne žile in srce, znake okvare pa občutimo šele, ko je že storjeno veliko škode. Povzroča okvare krvnih žil po celem telesu in s tem okvarja delovanje možganov, ledvic, srca, oči, lahko pa vpliva tudi na erekcijo. Poleg kroničnih učinkov, ki se razvijejo postopoma, lahko hiter porast krvnega tlaka povzroči tudi akutne zaplete, zaradi katerih je potrebno takojšnje zdravljenje v bolnici. Povzroči lahko srčni infarkt ali srčno odpoved, možgansko kap, izgubo vida, akutno okvaro ledvic, zaplete med nosečnostjo, izgubo spomina …

 

Kako lahko znižamo visok pritisk?

Zdravljenje arterijske hipertenzije je lahko farmakološko, torej z zdravili in nefarmakološko, kar predstavlja ukrepe za spremembo življenjskega sloga. V dogovoru s svojim zdravnikom se lahko zdravljenju z zdravili izognete, obstaja namreč veliko naravnih načinov za zniževanje visokega pritiska.

 

Visok pritisk - kako znižati krvni pritisk
Visok pritisk – kako znižati krvni pritisk

 

Redna telesna vadba znižuje visok pritisk

Aerobna telesna vadba predstavlja vsako telesno aktivnost, ki povzroči, da vam naraste srčni utrip. Torej ni potrebno, da preživite svoje popoldneve v telovadnici ali fitnesu, aktiven življenjski slog predstavlja tudi obdelovanje vrta, košenje trave, pomivanje tal, hitrejše sprehode, hojo po stopnicah, ples, tek, igranje različnih športov … Priporoča se 150 minut zmerne telesne aktivnosti oziroma 75 minut intenzivne telesne aktivnosti na teden. Načrtujte torej 30 minut aktivnosti na dan, ki jih lahko razdelite tudi na 10-minutne vadbe, trikrat dnevno, če se vam drugače ne izide. Za uspešno zniževanje krvenga tlaka pa je pomembno, da ste redno telesno aktivni, od zdaj naprej za vedno.

 

Zaužiti morate čim manj soli

Količina soli, ki jo zaužijete, ima direkten učinek na visok krvni tlak. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek zaužil manj kot 5 gramov soli na dan, kar je manj kot ena čajna žlička. Posebno pozorni moramo biti na sol, ki je že dodana v konzervirani hrani, omakah, slanih prigrizkih, hrani, ki je ne pripravimo doma … torej ne šteje le tista sol, ki jo sami dodajamo med kuhanjem, ampak poglejte tudi na embalažo.

 

Pijte čim manj alkohola

Več kot tri merice na eno priložnost začasno poviša krvni pritisk, dolgoletno uživanje večjih količin alkohola pa krvni tlak trajno poviša. Ena merica alkohola predstavlja 1 dl vina, malo pivo ali 0,03 l žgane pijače. Tveganje za povišan krvni pritisk se pri moških poveča, če zaužijete več kot 2 merici na dan, več kot 5-krat na teden, pri ženskah pa več kot eno merico. Posebno pomembno je zmanjšati ali prenehati z uživanjem alkohola, če že imate povišan pritisk.

 

Naučite se obvladovati in odpraviti stres

Kadar smo pod stresom, naše telo sprosti v krvni obtok številne hormone, ki zožijo krvne žile in povišajo srčni utrip ter tako začasno povišajo krvni tlak. Sicer ni dokazane točne povezave med kroničnim stresom in arterijsko hipertenzijo, vendar nezdrav način spopadanja s stresom poveča tveganje za visok pritisk, srčni infarkt ali možgansko kap. Vsakodneven stres povzroča, da pritisk vsakodnevno začasno naraste in tako vodi v enake okvare žilnih sten kot arterijska hipertenzija.

 

Izgubite odvečne kilograme in pazite na obseg pasu

Debelost igra pomembno vlogo pri nastanku arterijske hipertenzije, dokazali pa so, da lahko že z izgubo 5 kg pomembno znižamo krvni pritisk. Učinek se še poveča, če se poleg diete redno rekreirate.

 

Prenehajte kaditi

Vsakič, ko pokadite cigareto, nikotin povzroči, da krvni tlak naraste, žile se zožijo in s časom otrdijo. Čeprav točna povezava med kajenjem in kronično povišanim krvnim pritiskom ni znana, pa je kajenje dokazano dejavnik tveganja za aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. S prenehanjem kajenja lahko tako zmanjšate tveganje za nastanek zapletov, ki jih povzroča visok pritisk.

 

Zmanjšajte vnos sladkorja in predelanih ogljikovih hidratov

Vedno več je raziskav, v katerih ugotavljajo močno povezavo med dnevnim vnosom sladkorja in povišanim pritiskom. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov pomagajo znižati krvni pritisk.


Marija Lucija Antolič, dr.med.
Marija Lucija Antolič, dr.med.
http://lucija-antolic.si

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Maščobe v prehrani ter bolezni srca in ožilja

Maščobe v prehrani so zelo pomembne za zdravo življenje, a lahko povzročajo tudi bolezni srca in ožilja. Kako se bolezni srca in ožilja izogniti?

Krvne skupine: bolezni, zdravje in prehrana

Kri in krvne skupine lahko veliko povedo tako o nas kot o našem zdravju. Znanost se z njeno kompleksno sestavo in funkcijami ukvarja že leta in do danes je znanih že mnogo »zakajev«.

Sladkorna bolezen: Kako jo prepoznamo in kako ukrepamo

Sladkorno bolezen moramo poznati vsi, saj predstavlja eno najpogostejših kroničnih bolezni. Kakšne so razlike med tipi sladkorne bolezni in kako ukrepamo?

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×