Sladkorna bolezen predstavlja eno najpogostejših kroničnih bolezni in je vodilni vzrok za slepoto in amputacijo nog v razvitem svetu, zato je zelo pomembno, da jo poznamo vsi. Težava je v tem, da lahko bolezen že imamo, vendar še ne kaže nobenih znakov in ne vpliva na naše splošno počutje. Kljub temu nikoli ne izgine, nezdravljenje pa vedno vodi v hude zdravstvene zaplete. Če imamo sladkorno bolezen, lahko to ugotovimo le z določanjem glukoze v krvi na tešče.

 

Kaj je sladkorna bolezen in katere tipe poznamo?

 

Je kronična bolezen, pri kateri je okvarjen metabolizem krvnega sladkorja. Hrana, ki jo zaužijemo, se v našem telesu razgradi na majhne strukture, ki so tako primerne za nadaljno uporabo v celicah. Večina hrane se razgradi na proteine, maščobe in glukozo. Ko v našem krvnem obtoku naraste nivo krvnega sladkorja (glukoze), se sprosti inzulin, ki krvni sladkor odnese v celice. Pri sladkorni bolezni se glukoza ne porablja za energijo v celicah, ampak ostaja v krvnem obtoku.

 

Sladkorna bolezen: Katere tipe sladkorne bolezni poznamo?
Sladkorna bolezen: Katere tipe sladkorne bolezni poznamo?

 

V splošnem poznamo tri glavne tipe sladkorne bolezni:

 

  • Sladkorna bolezen tipa 1: Je avtoimuna bolezen, kar pomeni, da naš imunski sistem napada celice, ki proizvajajo inzulin. Naše telo tako ne more proizvesti dovolj inzulina in ga je potrebno redno dodajati. Približno 5% vseh sladkornih bolnikov ima bolezen tipa 1, pojavi pa se v otoštvu ali zgodnji odrasli dobi.
  • Sladkorna bolezen tipa 2: Je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, pri kateri naše telo neučinkovito uporablja inzulin za normalen nivo sladkorja v krvi. Ponavadi se pojavi kasneje v življenju, čeprav se vedno pogosteje pojavlja prej, celo v otroštvu. Simptomi so neznačilni in jo je brez preiskave krvi težko odkriti. Nastanek sladkorne bolezni tipa dva lahko preprečimo z zdravim življenskim slogom – izgubo telesne teže, zdravo prehrano in pogosto telesno aktivnostjo.
  • Gestacijski diabetes oz. nosečnostna sladkorna bolezen: Razvije se pri nosečih ženskah, ki do sedaj niso imele sladkorne bolezni in predstavlja tveganje za zdravstvene težave pri plodu. Poleg tega imata nosečnica, ki ima gestacijski diabetes in njen otrok, povečano tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.

 

Kaj je prediabetes?

 

Je stanje v vašem telesu, ko je krvni sladkor povišan, ampak ne dovolj, da bi to pomenilo sladkorno bolezen. V ZDA ocenjujejo, da ima celo vsak 3. državljan prediabetes in da jih vsaj 90%  ne ve, da ga ima. Prediabetes povečuje možnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in številnih bolezni žil. Z ustreznimi spremembami v življenskem slogu lahko prediabetes ustavite.

 

Kako veste, če imate povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2?

Javnozdravstene kampanje, ki jih opravljajo po vsem razvitem svetu, so osnovane na vprašalnikih, s katerimi prek različnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen želijo ugotoviti, kdo ima povečano tveganje in ga usmeriti v preventivne programe oziroma v programe zdravljenja.

 

Tveganje za prediabetes in sladkorno bolezen je povečano pri:

 

  • predebelih,
  • starejših od 45 let,
  • prisotnosti sladkorne bolezni tipa 2 pri ožjem družinskem članu (starš, brat/sestra),
  • tistih, ki so telesno aktivni manj kot 3x tedensko,
  • tistih, ki že imajo osebno anamnezno gestacijskega diabetesa.

 

Na spletni strani CDC (Centers for Disease Control and Prevention) je javno dostopen kratek vprašalnik, s katerim lahko ugotovite ali imate povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni.

 

Kateri ukrepi so priporočljivi pri sladkorni bolezni tipa 2?

 

Z ustreznimi spremembami v življenskem slogu lahko znižate nivo krvnega sladkorja:

 

  • Zdrava prehrana predstavlja temelj preventive ter zdravljenja in obvladovanja sladkorne bolezni. S primerno prehrano, ki zadosti dnevnim energijskim potrebam, lahko vplivamo na nivo sladkorja v krvi, nivo krvnih maščob, krvni tlak in telesno težo, s tam pa zmanjšujemo vpliv dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen.
  • Zmanjšanje telesne teže izboljša nivo krvnega sladkorja. Dokazano je bilo, da lahko ta ukrep prepreči nastanek sladkorne bolzeni pri posameznikih s prediabetesom ali pri tistih s povečanim tveganjem za nastanek bolezni. Skoraj 90% vseh, ki jim odkrijejo sladkorno bolezen, je predebelih. Zmanjševanje telesne teže pa je posebno učinkovito pri tistih, ki so jim sladkorno bolezen diagnosticirali zgodaj.
  • Aktiven življenski slog in redna telesna dejavnost trajno izboljšata porabo sladkorja za energijo. Pri mlajših bolnikih, ki so telesno zmogljivi in nimajo hujših zapletov sladkorne bolezni, je priporočena vadba 30-60 minut vsaj 3-krat tedensko. Vadba mora biti dovolj intenzivna, da se prepotite in zadihate, srčni utrip pa naj bo 50-70% maksimalnega srčnega utripa.

*Maksimalni srčni utrip lahko okvirno izračunate: 220 minus starost v letih

 

Kadar z zgornjimi ukrepi ni možno izboljšati nivoja sladkorja v krvi, je potrebno bolezen zdraviti z zdravili. Če bolezni ne zdravimo, prihaja do okvare krvnih žil v številnih organih, kar lahko vodi v hude zdravstvene zaplete, kot so slepota, okvara ledvic, amputacija nog ali okvara živčevja, ki močno poslabšajo kvaliteto življenja.

 

Sladkorna bolezen: Priporočljivi ukrepi

 

Kako se spoprijeti s sladkorno boleznijo?

 

Če so vam pred kratkim odkrili sladkorno bolezen, je prvi in najpomembnejši korak, da svojo bolezen spoznate in razumete. Tako boste pridobili znanje za njeno obvladovanje in s tem občutek samostojnosti. Pomembno je, da vašo bolezen spoznajo tudi vaši najbližji, da vam bodo lahko v oporo.

 

  • Natančno spremljajte hrano, ki jo zaužijete. Sestavite si načrt in imejte vnaprej pripravljene ustrezne obroke. Na splošno velja, da se morate izogibati hrani z visokim glikemičnim indeksom ter hitri in procesirani hrani. Za natančna priporočila glede dnevnega vnosa hranil (ogljikovih hidratov, vlaknin, maščob, beljakovin, itd.) se obrnite na svojega osebnega zdravnika, ki vam bo razložil, kako sestaviti obroke, koliko obrokov je priporočljivo zaužiti dnevno, katera vrsta hrane je za vas priporočljiva in katero vam odsvetuje.
  • Če ste predebeli, se s svojim zdravnikom pogovorite o vaši ciljni telesni teži.
  • Začnite z gibanjem, ne le v obliki vadbe 3-krat tedensko, ampak razmislite katera dnevna opravila bi lahko spremenili, da bi bili bolj aktivni. Kadar je mogoče, se odpravite peš ali s kolesom, namesto z avtom. Uporabljajte stopnice namesto dvigala. Sprehodite se do naslednje avtobusne postaje, ipd.
  • Če ste predebeli, se z vašim zdravnikom pogovorite o spalni apneji. Spalna apneja je zdravstveno stanje pri katerem posamezniki med spanjem začasno prenehajo dihati, kar povzroča hudo dnevno zaspanost, na daljši rok pa je povečano tveganje za krvnožilne zaplete, kot so možganska kap ali srčni infarkt. Ni nujno, da spalno apnejo imate, če pa vam jo ugotovijo, je ustrezno zdravljenje nujno potrebno.
  • Če vam je zdravnik predpisal zdravila, bodite dosledni pri jemanju.
  • Hodite na kontrolne preglede, tako kot vam zdravnik priporoči, da boste imeli dober vpogled v svojo bolezen in kako jo obvladujete.

 

Naj vas ukrepi ne prestrašijo!

 

Vse našteto je pomembno za uspešen nadzor sladkorne bolezni, lahko pa predstavlja velik izziv. V pomoč so vam lahko tudi številne mobilne aplikacije, s katerimi lahko spremljate krvni sladkor, zdravila, prehrano, telesno aktivnost… S pogovorom z diabetologom ugotovite na katera področja se je pri vas smiselno bolj osredotočiti in na podlagi tega raziščite, katere mobilne aplikacije so na voljo. Tudi nekateri medicinski pripomočki, ki se uporabljajo za zdravljenje diabetesa, imajo lastne mobilne aplikacije.

 

Ko boste spoznali vašo bolezen in začeli s spremembami v življenskem slogu, boste morali ugotoviti, kateri ukrepi so za vas najboljši. Zdravljenje in nadzor nad sladkorno boleznijo nista enaka pri vseh in se lahko pri dveh bolnikih popolnoma razlikujeta. Zelo je torej pomembno, da se poznate in spoznate, kaj vam najbolj odgovarja ter temu sledite tudi takrat, ko nivo sladkorja v krvi spravite popolnoma na normalne vrednosti.


Marija Lucija Antolič, dr.med.
Marija Lucija Antolič, dr.med.
http://lucija-antolic.si

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.