Kri in krvne skupine lahko veliko povedo tako o nas kot o našem zdravju. Znanost se z njeno kompleksno sestavo in funkcijami ukvarja že leta in do danes je znanih že mnogo »zakajev«.
Posebno zanimiva so odkritja, ki predvsem krvne skupine povezujejo z določenimi boleznimi. Ali lahko te narekujejo prihodnost našega zdravja? Bi se kot pripadniki določene krvne skupine morali posledično držati tudi posebne prehrane?
Kri in krvne skupine ‒ kaj vse povedo o nas?
Človeško telo vsebuje približno 5 do 6 litrov krvi, sestavljene iz krvnih celic in krvne plazme, ki je v stiku s celicami celega telesa in opravlja številne funkcije. S preiskavo krvi lahko zato ugotovimo različna bolezenska stanja, viruse in dedne zasnove, lahko pa napovemo tudi prihodnja dogajanja v organizmu.
Na prvi pogled je kri enaka krvi, a že dolgo vemo, da ni tako. Glede na prisotnost antigenov na površini rdečih krvničk se kri klasificira na različne krvne skupine in sisteme krvnih skupin, ki jih do danes poznamo že več kot 300.
Najbolj znana in tudi klinično najpomembnejša klasifikacija krvne skupine je razvrstitev po krvnih skupinah iz sistema AB0. Katero krvno skupino iz sistema imamo, je odvisno od naših staršev. Vsak izmed nas namreč krvno skupino podeduje in s tem zapade v eno izmed štirih skupin, A, B, AB ali 0.
Zakaj je poznavanje krvne skupine pomembno?
Poznavanje in klasifikacija krvne skupine sta predvsem pomembna pri transfuziji krvi, saj človeško telo kri z nekompatibilno krvno skupino zazna kot tujek in jo poskuša uničiti. Reakcija pri tem je lahko tako burna, da je za prejemnika krvi usodna.
Kompatibilnost krvne skupine se ocenjuje glede na prisotnost antigenov in protiteles, ki se po krvnih skupinah razlikujejo. Krvna skupina A vsebuje antigen A in protitelesa B ter obratno, zato bi v primeru mešanja krvi skupine A in B prišlo do hudega napada imunskega sistema.
Zaradi različne prisotnosti antigenov in protiteles krvne skupine povezujemo tudi s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih bolezni, kar potrjujejo številne študije. Poleg krvne skupine AB0 naj bi na zdravje vplival še Rh-faktor in v določenih primerih tudi sistem krvnih skupin MN, Lewis in Duffy.
V zadnjih letih je poznavanje svoje krvne skupine pri nekaterih postalo smotrno tudi zaradi specifične diete, ki za krvno skupino predlaga poseben tip prehranjevanja. Takšen način naj bi vplival tako na hujšanje kot na zdravje, kar pa znanstveno še ni dokazano in je tudi predmet številnih kritik.
Krvne skupine in bolezni
V zadnjem stoletju so znanstveniki prišli do kar nekaj zanimivih povezav med krvnimi skupinami in boleznimi. Opazili so, da so bakterije pri nekaterih nalezljivih boleznih lahko zelo podobne določenim krvnim antigenom, kar organizmu otežuje prepoznavanje razlik med tujki in lastnimi molekulami.
Antigeni krvne skupine so sekundarni genetski produkti. Poleg rdečih krvničk jih najdemo tudi na trombocitih, levkocitih, plazemskih beljakovinah, nekaterih tkivih in različnih celičnih površinskih encimih. Obstajajo tudi v topni obliki v telesnih izločkih, kot so materino mleko, semenska tekočina, slina, znoj, želodčni izločki, urin in plodovnica.
Napredki v tehnologiji, biokemiji in genetiki so pojasnili funkcionalne klasifikacije antigenov krvnih skupin človeka ter njihovo povezavo z boleznimi. Gen krvne skupine je v neposredni bližini velikega števila genov, ki so povezani z različnimi funkcijami organizma, zato lahko na njih tudi vpliva.
Katere krvne skupine so bolj dovzetne za katero bolezen?
Krvna skupina AB0 je bila kot ena izmed prvih genetskih variant obsežno raziskana zaradi povezave z različnimi boleznimi, vključno s kardiovaskularnimi boleznimi, rakom, malarijo in kolero. Medtem ko je tveganje za določeno bolezen več kot očitno večfaktorsko, so raziskovalci potrdili, da so antigeni krvnih skupin lahko eni od predispozicijskih sprožilcev ali zaviralcev bolezni.
V primerjavi s krvno skupino 0 imajo posamezniki krvne skupine A, B in AB večje tveganje za nastanek vaskularnih motenj, kot so cerebralna arterijska ishemija, venska tromboembolija, bolezen perifernih žil, angina in miokardni infarkt. Večja je verjetnost tudi za pojav demence, kognitivnih motenj ter nekaterih vrst raka in nalezljivih bolezni.
Krvna skupina A
Ljudje s krvno skupino A naj bi bili bolj kot druge krvne skupine nagnjeni k nastanku krvnih strdkov, srčnih napadov, ishemične kapi in večine vrst raka. V primerjavi s krvno skupino 0 je kar za 64 % večja verjetnost, da bodo zboleli za rakom žleze slinavke, 22 % želodca, 28 % jajčnikov, 15 % maternice, 13 % materničnega vratu in 11 % debelega črevesja.
Za posameznike krvne skupine A je značilna tudi povečana količina kortizola oz. stresnega hormona, kar lahko vodi do nastanka anksioznosti in depresij. Kaže se tudi večja dovzetnost za določene okužbe, kot je virus črnih koz ter zelo agresivno bakterijo Pseudomonas aeruginosa, ki se je že pojavila tudi v Sloveniji.
Krvna skupina B
Če ste pripadnik krvne skupine B, imate večjo verjetnost, da boste imeli težave s ščitnico, žolčnikom in požiralnikom. Povečana je tudi možnost okužbe z gonorejo, tuberkulozo, salmonelo, bakterijo Streptococcus pneumoniae in E. coli.
Tako kot krvna skupina A je tudi B bolj nagnjena k nastanku raka trebušne slinavke in ishemične kapi. Pri ženskah pa je večje tveganje tudi za možgansko kap in raka na jajčnikih.
Krvna skupina AB
Enako kot pri krvni skupini A in B imajo osebe krvne skupine AB povečano tveganje za razvoj raka trebušne slinavke in ishemične kapi. Večja je tudi možnost okužbe s črnimi kozami, salmonelo, bakterijo E. coli, Streptococcus pyogenes in Vibrio cholerae.
Krvna skupina AB je bolj kot ostale krvne skupine nagnjena k diabetesu ter različnim kognitivnim motnjam, kot so motnje koncentracije in spomina. Nosečnice naj bi imele tudi več možnosti za nastanek preeklampsije ali nosečnostne toksemije, povezane s previsokim krvnim tlakom.
Krvna skupina 0
Osebe krvne skupine 0 imajo povečano možnost nastanka peptičnih razjed (želodca in dvanajstnika). Ta je kar 35 % večja kot za krvne skupine A, B in AB. Dokazana je tudi večja dovzetnost za nastanek tuberkuloznih okužb in drugih infekcijskih bolezni, kot so škrlatinka, kolera, tifus, mumps in kuga.
Ženske s to krvno skupino imajo lahko težave s plodnostjo. V splošnem pa naj bi veljalo tudi, da so ti posamezniki posebej privlačni za krvosese žuželke, recimo komarje.
Imate težave in bi radi izboljšali svoje počutje?
Priporočamo vam obisk prehranske ambulante Medicinskega centra Iatros.
V prehranski ambulanti medicinskega centra Iatros vam pomagajo do zdravja in dobrega počutja z meritvami telesne sestave. Individualno vam nudijo usmerjeno prehransko podporo pri zaprtju, inkontinenci, vnetni črevesni bolezni, raku črevesa in danke, motnjah tolerance in prehranskih alergijah.
Kliknite na spodnji gumb in se naročite na posvet
Krvne skupine in prehrana
Glede na bolezenska tveganja krvnih skupin so se razvile tudi različne teorije o njim primerni prehrani. Najbolj prepoznavno in sporno teorijo je zasnoval ameriški zdravnik in naravni zdravilec dr. Peter D’Adamo. Dieta temelji na prepričanju, da so krvne skupine najpomembnejši dejavnik pri izbiri zdrave prehrane posameznika.
Prehrana po krvnih skupinah izhaja iz hipoteze, da ljudje znotraj krvne skupine sistema AB0 različno prebavljajo lektine (glikoproteine, ki nase vežejo ogljikove hidrate) ter da uživanje živil, neprimernih za posamezne krvne skupine, povzroča številne zdravstvene zaplete.
Lektini, ki jih najdemo v različni hrani, so podobni specifičnim imunskim snovem v krvnih skupinah, zato naj bi na telo delovali kot krvna protitelesa. Iz tega izhaja, da se je za optimalno zdravje treba izogibati živilom s tistimi lektini, ki jih naša krvna skupina slabo prenaša.
Različna prehrana za krvne skupine kot posledica evolucije
Dieta po krvnih skupinah izhaja iz predpostavke, da ima vsaka izmed sistema krvnih skupin AB0 drugačno evolucijsko dediščino. Krvne skupine naj bi tako nastale v pradavnini, in sicer kot posledica spreminjajočih se razmer za preživetje.
Krvna skupina A ‒ vegetarijanci
Krvna skupina A naj bi po mnenju D’Adama nastala v času, ko so se ljudje naselili v agrarne družbe. Posledično naj bi bila posameznikom te krvne skupine pisana na kožo predvsem vegetarijanska prehrana z rastlinskimi beljakovinami.
Mleko in mlečni izdelki naj bi pri tistih s krvno skupino A povzročali povečano nastajanje sluzi, zato se jim je treba izogibati. Priporočljivo je uživanje morske hrane, predvsem lososa, belih rib, polenovke in postrvi ter polnozrnatih žit in stročnic.
Krvna skupina B ‒ vsejedci
Ljudje s krvno skupino B naj bi za razliko od krvne skupine A imeli največjo korist prav ob uživanju mlečnih izdelkov. Njihovi genetski potomci naj bi namreč bila nomadska plemena, ki so živela v pogorju na vzhodu Himalaje.
Posebne omejitve pri krvni skupini B ni. Posamezniki le-te lahko uživajo tako beljakovine živalskega kot rastlinskega izvora kot tudi zelenjavo in žita. Izogibali naj bi se sicer koruzi, ajdi, leči, piščancu, paradižniku, arašidom in sezamovim semenom.
Krvna skupina AB ‒ sodobni jedci mešane hrane
Krvna skupina AB naj bi nastala kot posledica mešanja plemen krvnih skupin A in B, nekje pred približno 1000 leti. Iz tega izhaja tudi priporočena prehrana, ki je pravzaprav kombinacije obeh krvnih skupin, s poudarkom na vegetarijanski prehrani.
Posamezniki krvne skupine AB naj bi imeli zelo občutljiv prebavni sistem, zato je uravnotežena mešana prehrana ključna. Za zdravje najbolj blagodejne naj bi bile rastlinske beljakovine, mlečni izdelki, zelena zelenjava in morska hrana. Zaradi pomanjkanja želodčne kisline pa bi se morali izogibati kofeinu, alkoholu ter prekajenemu in sušenemu mesu.
Krvna skupina 0 ‒ mesojedci
Po mnenju D’Adama je krvna skupina 0 najstarejša krvna skupina, nastala v obdobju paleolitskih lovcev in nabiralcev. Optimalna prehrana krvne skupine 0 naj bi tako bila predvsem visokoproteinska prehrana živalskega izvora, torej meso in ribe.
Posamezniki s krvno skupino 0 naj bi slabo prenašali pšenico, ki vsebuje gluten, zato naj bi se je v svoji prehrani izogibali. Prav tako ni priporočljiva koruza, leča, arašidi, krompir, mlečni izdelki in nekatere vrste fižola.
Podrobnosti živil, ki so za krvne skupine označene kot blagodejne, nevtralne ali škodljive, lahko preverite na spletni strani Blood Type Food.
Ali prehrana po krvnih skupinah res učinkuje na zdravje?
Zdravniki, znanstveniki in dietologi so enotnega mnenja, da dieta po krvnih skupinah nima zadostne znanstvene podlage. Do danes namreč nimamo nobenih znanstvenih in kliničnih dokazov, ki bi podprli teorijo, da ima specifična hrana vpliv na posamezne krvne skupine in s tem na splošno zdravje posameznika.
Prva raziskava, ki je preverjala korelacijo med določeno prehrano in sistemom krvne skupine AB0, je leta 2014 pravzaprav ugotovila, da med njima ni nobene pomenljive povezave. V študiji so primerjali biomarkerje posameznikov (indeks telesne mase, krvni tlak, raven holesterola in inzulina …), ki so uživali priporočeno hrano za svojo krvno skupino in tistih, ki se priporočil niso držali.
Rezultati so pokazali, da je upoštevanje določene prehrane po krvnih skupinah ugodno vplivalo na nekatere kardio-metabolne dejavnike, a ne glede na krvno skupino. Prehrana krvne skupine A in AB je namreč pozitivno vplivala tudi na tiste, ki krvne skupine A ali AB nimajo.
Teorija prehrane po krvnih skupinah je tudi sicer deležna številnih kritik iz različnih področij znanosti. Iz vidika nutricionistike naj bi bila dieta za krvne skupine preveč restriktivna in neuravnotežena, zavrača pa se tudi D’Adamova evolucijska teorija. Filogenetske povezave med človeškim in nečloveškimi aleli AB0 namreč nakazujejo, da se je prvi razvil gen za krvno skupino A.
Krvne skupine kot predispozicija, ne pravilo
Poznavanje svoje krvne skupine in z njo povezanega tveganja za zdravstvene težave je lahko zelo koristno. Toda zavedati se moramo, da krvne skupine niso edini povod za nastanek bolezni in da nas krvne skupine ne pogojujejo v celoti. To, da smo bolj nagnjeni k nastanku določene bolezni, torej še ne pomeni, da bomo za njo tudi zboleli. Lahko pa hitreje prepoznamo znake in s tem ukrepamo, še preden je prepozno.
Krvne skupine ne moremo spremeniti, lahko pa prilagodimo svoj življenjski slog in z zdravim načinom življenja zajezimo potencialno nevarnost za svoje zdravje. Poslušajte svoje telo, poskrbite za zadostno telesno dejavnost, uravnoteženo prehrano in zadostno količino počitka. Telo vam bo zagotovo hvaležno, ne glede na vašo krvno skupino!
