Kri je vir življenja in nenadomestljivo zdravilo, ki ga zaradi svoje kompleksnosti še dolgo ne bo mogoče umetno poustvariti. Vsaka odvzeta enota krvi je izredno dragocena, zato je krvodajalec nepogrešljiv del zdravstvenega sistema, ki dnevno reši na stotine življenj.
V povprečju v Sloveniji potrebujejo dnevno okoli 300 do 350 krvodajalcev, kar pomeni, da nekdo potrebuje kri vsakih 5 minut. Trenutno smo z oskrbo krvi samozadostni in se po številu krvodajalcev uvrščamo v evropsko povprečje. Ker se potrebe po transfuziji lahko razlikujejo, poleg tega pa ima kri tudi določen rok trajanja, je pridobivanje novih krvodajalcev vedno dobrodošlo.
Krvne skupine ‒ kdo lahko daruje komu?
Vzrok nastanka različnih krvnih skupin za zdaj še ni znan. Krvno skupino podedujemo od svojih staršev in s tem zapademo v eno od štirih skupin, to so krvne skupine A, B, AB ali 0. Slednje se med seboj razlikujejo po navzočnosti antigenov na površini rdečih krvničk, ki pomagajo telesu prepoznati lastne in tuje celice ter s tem morebitno nevarnost. Različne krvne skupine imajo iz tega razloga tudi povečano tveganje za nastanek določenih bolezni, npr. krvna skupina B ima večje tveganje za srčna obolenja, pri skupini A pa je povečano tveganje za depresijo in anksioznost.
Transfuzija krvi z neustrezno krvno skupino je lahko usodna, saj bo telo tujo celico poskušalo uničiti. Upoštevanje združljivosti posameznih krvnih skupin je tako izrednega pomena. S krvno skupino A namreč ustvarjamo protitelesa za B in obratno. Krvna skupina AB ne ustvarja nobenih protiteles, medtem ko krvna skupina 0 ustvari protitelesa tako za krvni skupini A in B. V praksi to pomeni, da bo prišlo do hudega napada imunskega sistema, če bo krvna skupina A pomešana z B, medtem ko obe skupini lahko brez težav mešamo s krvno skupino 0.
Poleg krvne skupine je pri transfuziji krvi treba upoštevati še vsaj en dejavnik, in sicer faktor RhD (iz sistema Rh), ki je izjemnega pomena pri nosečnicah, ter faktor K (iz sistema Kell). Okoli 80 % krvodajalcev v Sloveniji je RhD pozitivnih, ostali pa so RhD negativni. Pri izboru krvnih komponent se praviloma upoštevata tudi ti dve krvni skupini, saj s tem preprečimo imunske zaplete pri nadaljnjih transfuzijah.
Katera krvna skupina se torej uporabi pri transfuziji?
Če je le možno, se pri transfuziji uporabi kri iste krvne skupine. Če ta ni na voljo, se lahko uporabi tudi druga krvna skupina, ki ne vsebuje antigenov, ki bi jih telo prepoznalo kot tuje.
Ljudje s krvno skupino 0 oziroma 0 negativno veljajo za najbolj zaželene krvodajalce, saj lahko kri darujejo kateri koli skupini, medtem ko jo sami lahko prejemajo zgolj od tistih, ki imajo isto skupino. Posamezniki AB skupine lahko nasprotno darujejo samo tistim, ki imajo isto krvno skupino, medtem ko sami lahko prejmejo kri katere koli krvne skupine. Tip krvne skupine AB velja za najbolj redkega, v Sloveniji ga ima okoli 7 % ljudi, medtem ko ima krvno skupino 0 okoli 38 %.
Kako vem, katero krvno skupino imam?
Podatek o krvni skupini ni zapisan v vašem zdravstvenem kartonu ali na vaši zdravstveni kartici, saj bi bil po mnenju Zavoda za transfuzijsko medicino ta brez praktične vrednosti in nezanesljiv. Informacijo lahko pridobite le s predtransfuzijsko preiskavo, ki je brezplačna v primeru potrebe po transfuziji oz. na dan krvodajalstva. Preiskavo lahko opravite tudi samoplačniško, in sicer v najbližjem centru za transfuzijsko dejavnost.
Krvno skupino do 12. tedna nosečnosti brezplačno preverijo tudi pri vsaki nosečnici. V tem primeru je informacija pomembna zaradi odkrivanja protiteles, ki lahko povzročijo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka.
Pogoji darovanja krvi
V Sloveniji je krvodajalstvo prostovoljno, anonimno in brezplačno. Čeprav je to izjemno zaželeno, krvodajalec žal ne more biti vsak. Primernost krvodajalca pri nas določa Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi, ki je v skladu z Zakonom o preskrbi s krvjo in Direktivo Komisije 2004/33/ES.
Kako izvem, ali ustrezam pogojem krvodajalstva?
Pred odvzemom krvi je treba izpolniti medicinski vprašalnik, ki ga kasneje preverite skupaj z zdravnikom. Pomembno je, da ste nadvse iskreni, saj lahko v nasprotnem primeru škodite tako svojemu zdravju kot tudi zdravju prejemnika krvi.
Na podlagi vzorca krvi bodo v laboratoriju preverili količino hemoglobina, ki je odločilnega pomena za nadaljevanje postopka. Zdravnik vas bo nato pregledal, izmeril krvni tlak in se prepričal, da ste zdravi in primerni za darovanje.
Po odobritvi in odvzemu krvi za transfuzijo poleg krvne skupine preverijo še prisotnost povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Rezultati testov bodo imeli končno odločilno vlogo pri tem, ali bodo kri za transfuzijo lahko uporabili ali ne. O rezultatih in odločitvi boste seveda obveščeni.
Kdo je lahko krvodajalec?
Kri lahko darujejo zdrave osebe, stare od 18 do 65 let, in tisti, ki niso lažji od 50 kg oziroma imajo volumen krvi, večji od 3500 ml. Ker celotni postopek telo dodatno obremeni, je pogoj krvodajalstva tudi to, da je krvodajalec v dobri psihični in fizični kondiciji. Raven hemoglobina pri ženskah mora biti vsaj 125 g/l, pri moških pa 135 g/l, kar pomeni, da oseba ne sme biti slabokrvna.
Ker se s prepogostim darovanjem krvi organizem krvodajalca čezmerno izčrpa, lahko ženske darujejo kri na vsake 4 mesece, moški pa na vsake 3 mesece. V posamičnih primerih lahko zdravnik časovni interval prilagodi.
Kdaj je krvodajalstvo zavrnjeno?
Krvodajalec je lahko zavrnjen začasno ali trajno, in sicer glede na testirane vzorce krvi ter druge razloge, ki jih bomo navedli v nadaljevanju. Če bo krvodajalstvo zavrnjeno trajno, vam bo darovanje krvi prepovedano za stalno, pri začasni zavrnitvi pa lahko kri ponovno darujete po prenehanju razlogov.
-
Trajna zavrnitev krvodajalca
Krvodajalstvo je trajno prepovedano osebam, okuženim z virusom HIV, hepatitisom B in C, ter njihovim spolnim partnerjem. Enako velja za osebe, ki so bile kadar koli zdravljene z rastnimi hormoni človeškega izvora ali pri njih obstaja možnost okužbe s Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo (bolezen norih krav).
Krvodajalec prav tako ne sme biti oseba, ki si je kadar koli vbrizgavala droge, prejemala za spolne odnose plačilo v obliki denarja ali drog ter tudi moški, ki so imeli spolne odnose z moškim. Stališče pri tem temelji na sprejetem merilu Evropske skupnosti, ki določa, da krvodajalstvo ni dovoljeno osebam, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju okužbe z boleznimi, ki se prenašajo s krvjo.
-
Začasna zavrnitev krvodajalca
Krvi eno leto ne smejo darovati nosečnice oz. ženske, ki so bile noseče, ter tiste osebe, ki so prejele transfuzijo krvi ali so potovale po tropskih krajih. Enaka prepoved velja za tiste, ki so imeli spolni odnos z osebo, ki sodi v rizično skupino za prenos bolezni.
Začasna prepoved velja tudi v drugih primerih, ko obstaja možnost okužbe s krvno-prenosljivimi boleznimi. Do 6 mesecev nam bo tako krvodajalstvo prepovedano, če smo bili v stiku s tujo krvjo, smo imeli operacijo, smo se zbodli z medicinsko iglo ipd. Prav tako krvi ne bo možno darovati vsaj 4 mesece, če imamo novo tetovažo, smo prebadali kožo (pirsing) ali uživali substance s prisotnostjo THC.
Krvodajalstvo se odsvetuje tudi, če zdravnik pri pregledu ugotovi nekatere bolezni ali ogrožajoča zdravstvena stanja, kot so kronične bolezni srca, sladkorna bolezen, maligna ali krvna obolenja in drugo.
Če ste bili nedavno cepljeni, jemljete določena zdravila ali ste v dvomih, ali je vaše zdravstveno stanje ali preteklo dejanje krvodajalstvu primerno, se o pogojih darovanja krvi posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Ali lahko darujete kri, lahko primarno preverite tudi z vprašalnikom Lahko darujem?
Kako je s krvodajalstvom med menstruacijo?
Darovanje krvi se v času menstruacije praviloma odsvetuje. Obstaja namreč večja verjetnost neželenih učinkov krvodajalstva in slabega počutja kot tudi znižanja koncentracije hemoglobina v krvi. Po lastni presoji, in če kri v danem trenutku ustreza merilom, se med menstruacijo krvodajalstvo lahko sicer prav tako opravi.
Napotki, kako krvodajalstvo uspešno prestati
Normalna odrasla oseba ima v sebi od 5 do 6 litrov krvi. Navadno krvodajalcu odvzamejo 450 ml, kar predstavlja največ 13 % celotnega volumna krvi in ne ogroža posameznikovega zdravja. Ne glede na to pa je potrebno, da se na odvzem krvi ustrezno pripravimo in po njem prav tako primerno ukrepamo, saj bo telo izčrpano.
Nasveti pred odvzemom krvi
Zelo pomembno je, da na odvzem krvi NE prihajamo tešči! Da prazna vreča ne stoji pokonci, tukaj drži kot pribito. Zaužijte nemasten, bolj slan obrok, saj bo sol ustvarila ugodne elektrolitske pogoje in tudi zadržala tekočino v ožilju. Poskusite se prehranjevati zdravo že dan prej, poleg tega pa popijte tudi zadostno količino tekočine ‒ vsaj 4 dcl pred odvzemom krvi.
Nasveti po odvzemu krvi
Postopek odvzema krvi je praviloma neboleč in traja 5 do 10 minut. Po končanem odvzemu mora vbodno mesto ostati povito vsaj 2 uri, da se prepreči nastanek modrice.
Neposredno po odvzemu krvi je treba počakati vsaj 20 minut in se prepričati, da je z našim počutjem vse v redu. Upravljanje s prevoznimi sredstvi ni priporočljivo, posebno, če gre za daljše relacije.
Na dan odvzema krvi se izogibajte težji fizični aktivnosti in obremenitvi. Poskusite se spočiti in zaužiti veliko vode, da nadomestite manjkajočo tekočino. Telo tekočino nadomesti že v nekaj urah po odvzemu krvi, medtem ko celice nadomesti v nekaj dnevih.
Neželeni učinki darovanja krvi so redki
Volumen krvi, ki jo darujemo s krvodajalstvom, predstavlja le del zaloge zdravega človeka in večini ne predstavlja nobenih težav. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo, so zelo redki, prehodne narave in običajno izzvenijo po ustrezni zdravstveni oskrbi. Na mestu vboda lahko nastane podplutba ali drugi redki lokalni zapleti, možen je pojav vrtoglavice, slabega počutja in v nekaterih primerih tudi izguba zavesti, ki pa je zgolj trenutna.
Mi po darovanju krvi pripada dopust?
Kot krvodajalec imate po Zakonu o delovnih razmerjih pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer vam na dan odvzema krvi pripada 1 dan plačanega dopusta. Strošek odsotnosti je krit s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato mora delodajalec ZZZS predložiti potrdilo o opravljeni krvodajalski aktivnosti, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače.
Krvodajalske akcije ‒ kdaj in kje potekajo?
Če ste se odločili postati krvodajalec, vam najprej iskreno čestitamo! Krvodajalstvo je najbolj častno dejanje in največ, kar lahko naredimo za sočloveka.
Krvodajalec lahko postanete tako, da se vpišete v bazo krvodajalcev, in s tem darujete kri takrat, ko obstaja povečana potreba po vaši krvni skupini. K vam najbližji krvodajalski akciji vas v tem primeru povabi Rdeči križ Slovenije.
Na odvzem krvi lahko pridete tudi samoiniciativno na mesta, kjer potekajo redne krvodajalske akcije oz. v delovnem času transfuzijske službe. V tem primeru nujno preverite trenutno stanje zaloge krvi, saj so morda le-te za vašo krvno skupino že zapolnjene. Pri tem vam je v pomoč lahko tudi mobilna aplikacija Daruj kri.
Krvodajalec je junak, ki rešuje življenja
Krvodajalstvo je zelo plemenito dejanje, ki dobesedno rešuje življenja! Zapomnite si, da v primeru nesreče potrebujejo tudi do 30 enot krvi, ki je nenadomestljiva, kar pomeni do 30 krvodajalcev. Nikoli ne veš, kdaj boš tovrstno pomoč potreboval tudi ti.
Več informacij najdete na: http://www.ztm.si/ in http://www.daruj-kri.si/.
