Jemanje zdravil je ključno za vzpostavljanje zdravja, ko naše počutje in stanje nista optimalna. O tem, kako je zdravila najboljše jemati, je za Čakalnedobe.si razložil Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine, delujoč v ambulanti Zdravje AS v Ljubljani.
Kaj vse lahko gre narobe, če pacient potrebuje več zdravil naenkrat?
Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine bi si želel, da je poznavanje stranskih učinkov zdravil in njihovo kombinirano jemanje pri pacientih bolj natančno in dosledno. »Uporaba več zdravil naenkrat je v današnjem času vedno pogostejši pojav, predvsem pri starejših, ki imajo več sočasnih bolezni. Če bolnik uporablja več kot pet različnih vrst učinkovin dnevno, temu pravimo politerapija. Ta termin se v zadnjem času sicer uporablja predvsem za napačno ali prekomerno rabo zdravil.«
»Težave zaradi sočasne uporabe toliko različnih učinkovin so številne. Od najbolj preprostih do bolj zapletenih. Preprostejše je, ko oseba pozabi vzeti ali vzame preveč zdravila. Pacienti včasih tudi zamenjajo med seboj različne tablete zaradi njihove podobnosti v obliki in barvi. Bolj zapleteno in zahtevno je, ko ob pravilnem jemanju zdravil prihaja do težav,« pojasni Žiga.
Kemijske substance v telesu ustvarjajo mešanico, katere učinkov velikokrat ne poznamo. Večinoma raziskujejo učinek dveh zdravil hkrati. V primeru, da človek jemlje več zdravil, pa interakcije niso več tako dobro raziskane. Raziskave kažejo, da ima človek, ki jemlje dve zdravili, verjetnost za stranske učinke okoli 10 %, če jemlje pet zdravil okoli 60 % in če jemlje osem zdravil čez 80 %.
»Brez dvoma s terapijo lahko naredimo tudi precej škode, zato je treba dobro pretehtati, ali je dodatno terapijo res smiselno predpisati,« razloži dr. Hladnik.
Kateri simptomi so prvi kazalniki, da ima kombinacija tablet stranske učinke?
Stranske učinke zdravil lahko delimo na pogoste, ki se pojavijo pri vsakem desetem človeku, redke pri enem na tisoč in zelo redke. Pogosti stranski učinki so za bolnike večinoma le neprijetni, kot so slabost, kašelj, driska in podobno. Dr. Hladnik opiše: »Redki in zelo redki stranski učinki so lahko resni in življenjsko ogrožajoči. Če bi bili ti pogosti, seveda uporabe zdravila ne bi mogli upravičiti. Bolje so raziskani kratkoročni učinki, ker so bolj očitni in jih lažje povežemo s posamezno učinkovino.«
Raziskovanje dolgoročnih učinkov pa je težavno in etično vprašljivo. Več kot ima človek različnih zdravil, večja je možnost, da bo imel zaradi tega težave. Na splošno lahko rečemo, da so pogosti simptomi splošni in le neprijetni, hujši pa redki.
Kdaj je treba obiskati zdravnika in katerega?
Zdravnika je smiselno obiskati pri vsakem pojavu težav ob na novo uvedenem zdravilu. Tudi če težave na videz niso resne, se je smiselno posvetovati z zdravnikom.
Žiga nadaljuje: »Zdravnik lahko oceni, ali gre za prehodne težave ter tudi resnost stranskih učinkov ali součinkov zdravil. Če je treba, lahko zdravilo zamenja ali ukine. Pomembno je opozoriti na stranske učinke zdravil tudi zaradi izboljševanja kakovosti zdravljenja, saj se beležijo in vpišejo tudi v navodila zdravila. Zdravnik, ki ima najboljši pregled nad zdravljenjem vseh bolezni, zaradi katerih se bolnik zdravi, je zagotovo njegov družinski zdravnik in je zato najbolj primeren za posvet.«
Specialisti drugih specialnosti so manj primerni, saj na človeka večinoma ne gledajo celostno, ampak s stališča organskega sistema, ki ga obravnavajo, ali pa nimajo zadostnih podatkov za optimalno izbiro zdravljenja pri več sočasnih boleznih.
Ali pacienti lahko kombinirajo predpisana zdravila z nepredpisanimi, kupljenimi brez recepta?
Zdravljenje z zdravili ni samo odgovornost zdravnika, ampak vedno bolj dogovor med zdravnikom in bolnikom. Zato morata oba zdravilo dobro poznati. Zdravnik bi moral zdravilo bolniku predstaviti, mu razložiti znane kratkoročne in dolgoročne stranske učinke ter seveda način delovanja na bolezen.
»Smiselno in odgovorno je, da oseba, ki se z zdravnikom dogovori za predpis določenega zdravila, natančno prebere priloženo navodilo. V navodilu so opisani znani sopojavi tudi z zdravili v prosti prodaji in prehranskimi dodatki. Če je navedeno, da določenega proizvoda ni priporočljivo kombinirati s terapijo, je jemanje tvegano in lahko pripelje do neprijetnih učinkov, redko pa tudi do življenje ogrožajočih stranskih učinkov,« razloži dr. Žiga.
Če prehranski dodatek ali zdravilo v prosti prodaji ni navedeno v navodilu kot problematično, je njegova uporaba verjetno varna.
Kako se pacienti lahko zavarujejo pred neučinkovitim kombiniranjem tablet?
Najpomembnejše je zagotovo to, da pacienti preberejo navodilo za uporabo zdravila in tako že sami preprečijo nastanek težav.
Dr. Hladnik opiše: »Zaradi ogromne količine podatkov zdravniki poznamo na pamet le najpogostejše interakcije med zdravili in se pri poročanju bolnika tudi sami hitro obrnemo na strokovna navodila za uporabo, kjer lahko raziščemo, ali je za določen simptom lahko krivo zdravilo ali kombinacija zdravil.«
Obstajajo pa tudi bolj natančne metode, ki so podprte s sodobnimi računalniškimi programi. V praktično vseh lekarnah izvajajo pregled uporabe zdravil, kjer lahko ugotavljajo interakcije tudi več zdravil naenkrat.
»V primeru, da človek jemlje večje število zdravil, je po novem možno, da ga osebni zdravnik pošlje na farmakoterapijski pregled k specializiranemu farmacevtu, ki izdela podrobno poročilo o obstoječi terapiji in predlaga morebitne spremembe. To je še posebno smiselno pri jemanju deset ali več zdravil naenkrat. Na splošno pa lahko rečemo, da absolutne varnosti ni. Posamezniki moramo skrbeti za svoje zdravje preventivno tako, da zmanjšamo verjetnost, da bo kadar koli pri nas potrebna politerapija,« zaključi dr. Žiga Hladnik.
