Ortopedija

Ortopedija je je veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi in poškodbami gibal. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed orthos, »raven« in paidion, »otrok«. Beseda je nastala v 18. stoletju, saj se je ta veja medicine sprva razvila z namenom popraviti nenormalno ukrivljenost hrbtenice in drugih sklepov. Zgodnja ortopedija je svoje znanje pridobivala predvsem v vojnah. Prve oblike imobilizacije okončin so bile obveze namočene v konjsko kri. Ovili so jih okoli uda in jih pustili, da se strdijo in tako ohranjajo obliko uda. Izrazit vzpon je ortopedija doživela v 18. stoletju. Prvi inštitut za ortopedijo je bil ustanovljen leta 1780 v Franciji. Do okoli leta 1890 je bila ortopedija kot disciplina bolj ali manj osredotočena na otroke. Od takrat dalje so se postopoma razvijale nove in nove tehnike zdravljenja. Pionir moderne ortopedije je bil Hugh Owen Thomas iz Walesa. Še danes se nekateri testi in opornice imenujejo po njem.


Za začetnika sodobne ortopedije na Slovenskem veljata prof. dr. Bogdan Brecelj, dr. med in prof. dr. Franc Derganc, dr. med., ki sta delovala tudi kot vojna kirurga v sanitetnem odseku NOVJ, v času 2. svetovne vojne. Prof. dr. Brecelj velja tudi za glavnega soustanovitelja Ortopedske klinike v Ljubljani, URI Soča in Medicinske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji delujeta dve specialistični bolnišnici s področja ortopedije, in sicer Ortopedska klinika Ljubljana in Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Tudi v sklopu UKC Maribor deluje oddelek za ortopedijo. V nekaterih lokalnih bolnišnicah po Sloveniji pa delujejo še ortopedski odseki v sklopu oddelkov za travmatologijo. V zadnjem času se pojavlja tudi vedno več zasebnih nadstandardnih ortopedskih ambulant in klinik, ki navadno nudijo izključno samoplačniške storitve ortopedskega zdravljenja. 


Kdo je ortoped?


Zdravnik-specialist, ki deluje na tem področju, se imenuje ortoped. Za pridobitev naziva specialist ortoped mora zdravnik v Sloveniji najprej narediti medicinsko fakulteto in nato še 6 let specializacije iz ortopedije, kjer pridobiva znanja na različnih klinikah. Pri zdravljenju bolnikov ortopedi izbirajo med dvema tehnikama: konservativne (tehnična ortopedija) in kirurške tehnike (ortopedska kirurgija). Sodobna ortopedija se je prilagodila naraščajočim potrebam prebivalstva z razvojem novih, učinkovitejših metod klinične diagnostike, konservativnega – neoperativnega in predvsem kirurškega zdravljenja bolezni kosti, sklepov, mišic, vezi in tetiv. Z razvojem novih, manj invazivnih, diagnostično-terapevtskih metod se je bistveno povečal tudi obseg obravnave ortopedskega bolnika in posledično razvila subspecializacija ortopedov za posamezna področja. 


S čim vse se ukvarja ortopedija?

Ortopedija je torej veja medicine, ki se ukvarja s skeletom in vsemi strukturami, ki ga povezujejo. Sem sodijo kosti, mišice, sklepi, kite in vezi. Bolezni, ki te strukture prizadenejo so zelo raznolike. Ena najpogostejših težav, ki človeka pesti so bolečine v enem ali več sklepih. Če je bolečina povezana z obrabo sklepnega hrustanca je to področje, ki je v domeni ortopedije, če pa gre za revmatološke bolečine pa sodi oseba k revmatologu.


Ortopedi uporabljajo za zdravljenje obrabe različne tehnike, od manj pa do bolj invazivnih posegov. Predpišejo tako lahko fizioterapevtsko obravnavo, vbrizgajo različne protibolečinske ali druge snovi v sklep ali pa se v določenih primerih odločijo za zamenjavo sklepa z umetnim. Ukvarjajo se tudi s poškodbami kosti. Tudi tu uporabljajo različne tehnike. Od običajne imobilizacije z mavcem do tako imenovane osteosinteze, kjer kosti sestavijo skupaj z kovinskimi vijaki in ploščicami. Na tem področju se ortopedija tesno prepleta s travmatologijo. Tudi poškodbe mišic, vezi in kit so področje, kjer se ortopedija in travmatologija prepletata in z različnimi tehnikami obe veji zdravita različne stopnje poškodb teh mehkih tkiv.


Še eno zelo pogosto področje s katerim se ukvarja pretežno ortoped so kronične bolečine v področju hrbtenice. Bolečine so najpogostejše v vratu ali v ledvenem predelu. Večinoma je obravnava konzervativna v sodelovanju s fizioterapevtom. V primeru utesnitve živčnih korenin zaradi medvretenčne ploščice pa pride v poštev pogosto tudi operativno zdravljenje, kjer se ortopedija prepleta z nevrokirurgijo. Zelo pogosto prizadet sklep je tudi rama. Odvisno od narave težav tako ortopedi kot tudi povsod drugje uporabljajo tako konzervativne kot tudi operativne tehnike za lajšanje bolečin in izboljševanje funkcije sklepa.


Športne poškodbe profesionalnih in rekreativnih športnikov so naslednje veliko področje. Eden najpogosteje prizadetih sklepov je koleno, kjer prihaja do poškodb vezi ali meniskusa. Nekatere izmed poškodb lahko ortopedi oskrbijo z minimalno invazivnimi posegi kot je artroskopija, kjer se s pomočjo kamere lahko delno odstrani ali zagladi na primer počen meniskus.

Na kosteh ali sklepih se lahko pojavijo tudi rakava obolenja. Večinoma so prav ortopedi tisti, ki prizadeto področje odstranijo in nadalje v sodelovanju z onkologom tudi vodijo bolnika. Nekateri ortopedi se ukvarjajo tudi z operacijami utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu, čeprav je to v Sloveniji predvsem področje plastičnih kirurgov. Že od začetka te široke veje medicine se ukvarjajo tudi z prirojenimi boleznimi gibal kot so ploska stopala ali skolioza. Včasih so pogosto predpisovali različne steznike, danes pa so bolj v ospredju ustrezne vaje.


Pregled pri ortopedu


Prvi pregled pri ortopedu je namenjen predvsem postavljanju diagnoze. Na prvem mestu je posvet s klientom v zvezi z nastankom težav. Tako imenovana anamneza pogosto poda vsaj polovico diagnoze. Zdravnik tukaj povpraša o težavah in pregleda  prejšnjo dokumetacijo in izvide. Nato sledi podroben usmerjen telesni pregled. Običajno se prizadeti del telesa tudi rentgensko slika. V kolikor gre za poškodbo ali bolezen mehkih tkiv se pogosto naredi tudi ultrazvok ali magnetno-resonančno slikanje (MR). V primeru poškodb kosti se pogosto uporabi tudi slikanje z računalniško tomografijo (CT). Predvsem v primeru suma na vnetne ali revmatološke bolezni si ortopedi pomagajo tudi s pregledom krvi. V primeru prizadetosti živčevja, na primer suma na diskus hernijo pa pogosto predlagajo tudi nevrofiziološke preiskave kot je elektromiografija (EMG).


Po postavitvi diagnoze, ortoped klientu predstavi možnosti zdravljenja in praviloma se skupaj odločita kakšna vrsta terapije je za človeka najboljša. Glede na težave so možnosti različne. Za akutne težave se lahko pogosto na boleče mesto že v ambulanti vbrizga protibolečinsko in protivnetno sredstvo. V primeru zlomov se lahko uporabi samo imobilizacijo ali pa zlom oskrbi operativno. Za kronične težave pa ortopedi pogosto predlagajo protibolečinsko zdravljenje predvsem z zdravili iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, predpišejo fizioterapijo ali podajo navodila za vadbo doma, lahko uporabljajo tudi akupunkturo in različne opornice.


Operativni posegi v ortopediji

Operativne tehnike, ki jih ortopedi izvajajo so zelo različne. Ena najpogostejših operacije je zamenjava obrabljenega sklepa z sklepnim vsadkom, tako imenovana totalna endoproteza ki predstavlja zadnje zdravljenje sklepne obrabe. Pri sklepih kot sta koleno in kolk se je ta tehnika pokazala kot izjemno uspešna. Druga velika skupina operacij so artroskopije, ki so minimalno invaziven poseg.


Pri tej operaciji gre na eni strani za diagnostiko. Se pravi ortoped pod nadzorom očesa pogleda v sklep in vidi kaj povzroča težave.
Po drugi strani pa obstajajo različna orodja s katerimi lahko istočasno strukture operater tudi odstrani, zašije ali oblikuje in tako zmanjša težave. Najpogosteje se uporablja pri velikih sklepih kot je koleno, nekoliko manj pogosto tudi pri rami, zapestju in drugih sklepih. Pri poškodbah kosti uporabljajo različne kovinske materiale v obliki ploščic, palic, vijakov in žic s katerimi povežejo kosti med seboj. V kolikor zaradi kateregakoli razloga pride do pomanjkanja kostne strukture lahko ortopedi kost prenesejo tudi z drugega mesta kar se imenuje kostni presadek ali graft.


Naslednja velika skupina operacij so operacije hrbtenice. Zelo pogosta operacija je odstranitev izbočene medvretenčne ploščice in s tem razbremenitev živčne korenine. Redkejše operacije tega predela so tudi spajanje vretenc imenovano vertebrodeza.


Ortopedija je torej medicinska specialnost, ki se ukvarja z zelo širokim spektrom težav. Pri svojem delu se prepleta s številnimi drugimi specialnostmi in z njimi sodeluje pri diagnostiki in zdravljenju pacientovih težav. Ortopedi so v svoji osnovi operaterji, a zdravijo tudi s konzervativnimi ukrepi in tako pomagajo človeku do boljše kvalitete življenja.

Potrebujete pregled pri ortopedu?

Svetujemo vam, da se naročite na pregled pri specialistu ortopedu v Ambulanti Zdravje v Ljubljani ali v Dvorcu Lanovž v Celju. 

Ambulanta Zdravje

Ambulanta ZDRAVJE je specialistični center za žilno kirurgijo, ortopedijo, ultrazvočno in RTG diagnostiko ter dermatologijo in laser. Njihovo vodilo je osebni pristop do pacienta in njegovih zdravstvenih težav. 

Specialistična klinika Dvorec Lanovž je zasebni medicinski center, ki deluje v popolnoma obnovljenem in vrhunsko tehnološko opremljenem renesančnem dvorcu, kjer vam zavzeti strokovnjaki zagotavljajo visok nivo storitev.

Preberite tudi

Biološko zdravljenje v ortopediji
Biološko zdravljenje v ortopediji
Fizioterapija in ortopedija

Biološko zdravljenje v ortopediji je že ustaljena metoda zdravljenja in lajšanja ortopedskih težav. Kar nekaj oblik biološkega zdravljenja je na voljo tudi pri nas.

Rentgen in rentgenska preiskava
Rentgen in rentgenska preiskava
Bolezni in obolenja
Diagnostika

Verjetno ste vsaj enkrat v življenju imeli kakšen zlom, zvin, udarec ali bolezen, zaradi katerih je bilo treba opraviti rentgensko slikanje. A strah pred rentgenom je odveč, saj je sevanje minimalno in za človeka (če ni prepogosto) neškodljivo.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×