Mladostništvo je obdobje, v katerem so najstniki zaradi hitrih sprememb v telesnem, socialnem in čustvenem razvoju, ena izmed najranljivejših skupin. To je obdobje med otroštvom in odraslostjo, rečemo mu tudi adolescenca in ga razdelimo na tri dele: zgodnje (od 10. do 14. leta), srednje (od 15. do 19. leta) in pozno (od 20. do 24. leta) mladostništvo. V tem obdobju ima mladostnik še vedno nekaj značilnosti otroka, postopoma pa duševno in socialno dozoreva v odraslo osebo. Zaradi sprememb, ki se v tem času dogajajo, lahko pride tudi do izbruha različnih bolezni, kot so motnje hranjenja, epilepsija, sladkorna bolezen, avtoimune bolezni in podobno. Socialne in čustvene spremembe, ki nastanejo zaradi hormonskih sprememb, pa tekom mladostništva povečujejo tveganje za vedenjske težave, kot so zloraba alkohola in psihoaktivnih substanc, samopoškodovalna vedenja in socialno moteča vedenja.
Depresija ali depresivnost?
Kot smo že napisali, se v času mladostništva pri posameznikih lahko pojavi tudi depresija. Njihovi starši spremembe pogosto pripisujejo obdobju, okolica pa velikokrat mladostnike označuje kot depresivne. Vendar moramo biti pri uporabi obeh terminov zelo previdni. Depresivnost in depresija opisujeta dve različni stvari. Depresivnost je simptom, ki se pojavi v različnih življenjskih obdobjih, najpogosteje v adolescenci, depresija pa je bolezen z natančno določenimi kriteriji. Zanjo so značilni simptomi, kot so nemoč, izguba zanimanja in motivacije za vsakodnevne dejavnosti ali dejavnosti, ki so nas predhodno veselile, utrujenost in pomanjkanje energije. Simptomi depresije se kažejo v razpoloženju, vedenju in mišljenju, ki jih spremljajo še telesni simptomi.
Zakaj se pojavi depresija?
Depresija ni bolezen odraslih, pogosto se namreč pojavi že v adolescenci, vendar jo lahko hitro spregledamo in simptome pripišemo mladostniškemu obnašanju. Nihče ne more napovedati, pri kom in kdaj se bo bolezen pojavila, dokazano pa je, da imajo največje predispozicije za pojavo depresije tisti mladostniki, ki prihajajo iz družin z nizkim socialno ekonomskim statusom ali katerih starši so oboleli za duševno motnjo (genetska predispozicija).
K pojavu depresije pa pomembno prispevajo tudi izkušnje v zgodnjem otroštvu (največji dejavnik tveganja za obolelost je izguba staršev pred dopolnjenim 11. letom starosti, pogosto pa so vzroki za pojavnost depresije tudi dolgotrajno zanemarjanje, zloraba, življenje z depresivno osebo in podobno). Zelo pomembno vlogo pri nastanku depresije ima tudi stres (dolgotrajno fizično in čustveno zanemarjanje, zlorabe … ). Stres moti ravnotežje nevrotransmiterskih sistemov in vodi do povečanega izločanja kortizola. Pogosto lahko motnje v razpoloženju sproži tudi uživanje drog in alkohola ter zdravil ali nepravilne diete. Hitreje v razvoju se depresija pojavi, težja je klinična slika in več epizod ima.
Kako prepoznati znake depresije pri mladostnikih?
Pogosto se pri mladostnikih pojavi le občutek depresivnosti, ki je v obdobju mladostništva pogost. Če pa simptomi trajajo najmanj dva tedna in posameznika povsem okupirajo, je potreben obisk psihologa oz. psihiatra, ki lahko postavi pravilno diagnozo. Pozorni moramo biti torej na dolžino trajanja simptomov in njihovo jakost.
Zavedati se moramo, da se vedenje mladostnikov v času depresije spremeni. Pričnejo se izogibati šoli in nimajo energije za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, kot je vzdrževanje osebne higiene. Predolgo časa ležijo v postelji ali spijo. Izgubijo tudi zanimanje za druženje s sovrstniki, zapirajo se med štiri stene in so najraje sami. Pogosto je prisotno zmanjšanje koncentracije, kar vodi v upad kognitivnih funkcij, posledice pa se v šoli kažejo kot učne težave.
Znaki depresije pri mladostnikih:
- pesimizem in obupanost;
- žalost;
- tesnoba in občutek praznine;
- občutek krivde, manjvrednosti, nemoči, zmanjšano samospoštovanje;
- nemir;
- razdražljivost;
- sprememba apetita in telesne teže;
- sprememba spalnih vzorcev (nespečnost ali pretirana pospanost in spanje);
- opustitev vsakdanjih aktivnosti;
- motnje koncentracije, okrnjena pozornost, težave v šoli ter
- razmišljanje o smrti.
Kako do diagnoze?
Če pri mladostniku opazite znake, ki nakazujejo na depresijo, je potreben obisk psihiatra, kamor nas navadno napotita zdravnik ali psiholog po predhodnem pogovoru s starši ali skrbniki mladostnika ali mladostnikom samim.
Zdravljenje
Zdravljenje, ki ga strokovnjaki najbolj priporočajo in se je v praksi izkazalo za najbolj učinkovito, je kombinacija farmakoterapije in psihoterapije. Zdravila, ki se predpišejo, so navadno antidepresivi. Obenem pa je dobro, da otroku ali mladostniku podporno terapijo zagotovi tudi ustrezen psihoterapevt. Pri izboru psihoterapevta svetujemo previdnost, saj vsi terapevti niso usposobljeni za delo z mladostniki. Pomembno je tudi, da starši terapijo podpirate in se z njo strinjate. Kadar so pri posamezniku odkrito izražene samomorilne ideje, ki bi lahko ogrozile življenje, je potrebna tudi hospitalizacija.
Zelo pomembno je, da se zavedamo, da tudi v času mladostništva lahko posameznik zboli za depresijo, ki ni namišljena bolezen in ne bo minila sama od sebe. Če ne veste, kako pomagati, izkoristite zdravstveni posvet na daljavo v okviru zavarovanja Zdravstveni nasvet pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici. Zdravnika lahko pokličete vsak dan v letu, tudi iz tujine, in pridobite zanesljiv odgovor.