Intenzivni razvoj
Mlade družine se z rojstvom otroka pogosto soočajo z vprašanji, kot sta »Ali je razvoj mojega otroka normalen?« in »Ali je v redu, da moj otrok pri 12. mesecih še ne govori ali hodi?« V nadaljevanju so predstavljeni razvojni mejniki na glavnih področjih razvoja otroka od novorojenčka do malčka.
Razvojno obdobje od rojstva do 6. leta je obdobje, ko se človeško telo najhitreje razvija. Z vidika razvojne psihologije se pri spremljanju in ocenjevanju optimalnega razvoja opazujejo področja grobe in fine motorike ter socialni, govorni in spoznavni razvoj. Vsa področja so med seboj izjemno prepletena. Razvoj je najintenzivnejši v obdobju 1. leta, saj v tem času prihaja do intenzivnega formiranja sinaps, nevrološki razvoj pa je povezan s področjem motorike, usvajanja in ponotranjenja jezika ter socialnih dražljajev, ki jih je otrok deležen v okolju, kjer živi.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na razvoj zgoraj omenjenih sposobnosti, so:
- genetski dejavniki (kromosomske mutacije, najbolj poznana je Downov sindrom);
- prenatalne težave noseče matere (kajenje, virusne in bakterijske okužbe, alkoholizem, zloraba drog ipd.);
- antenatalni problemi ob porodu (nepravilna glavična vstava ploda, pomanjkanje kisika ob porodu, Rh nekompatibilnost matere in otroka ipd.);
- postnatalni problemi po rojstvu otroka (nizka poporodna teža, povišan bilirubin v krvi, izpostavljanje sevanju ali kemičnim snovem ipd.);
- poznejše bolezni otroka (meningitis ipd.) in
- slabši socialno-ekonomski dejavniki (slabi življenjski pogoji, nezdrava prehrana ipd.).
Normalen razvoj
Pogoji za normalen psihomotorični in psihosocialni razvoj je strukturno celosten ter za določeno razvojno stopnjo funkcionalno zrel nevrološki sistem. Pri tem veliko vlogo igra spodbudno okolje, ki omogoča otroku normalne pogoje za rast in vzpostavljanje čustvenih povezav z drugimi osebami. Prav slednje otroku omogočajo, da se uči in aktivno raziskuje okolje, hkrati pa je z njim v nenehni interakciji.
Glede na kognitivno teorijo Jeana Piageta in Leva Vigotskega, teorijo psihoseksualnega razvoja Sigmunda Freuda ter razvojno teorijo osebnosti Erika Eriksona v človekovem razvoju obstajajo tipična vedenja, ki se v točno določenem zaporedju pojavljajo pri večini otrok. Tem fazam rečemo razvojni mejniki.
Razvojni mejniki
Razvojni mejniki so večinoma skupni vsem kulturam. Ne moremo predvideti točnega časovnega mejnika, kdaj lahko rečemo, da razvoj ni več v mejah normale in se pojavi motnja, lahko pa nas skrbi takrat, ko pri otroku zaostaja pojavljanje več zaporednih oblik vedenja, ki je sicer tipično za njegove vrstnike. Zato je treba pri ocenjevanju psihomotoričnega in psihosocialnega razvoja upoštevati zakonitosti biološkega razvoja, ki vedno poteka v točno določenem zaporedju. Najprej se razvijejo preproste in šele nato kompleksnejše funkcije, vsak razvoj ne poteka v enakem ritmu pri vsakem otroku, upoštevati pa je treba tudi individualne razlike.
Razvoj grobe motorike
| Starost | Dejavnost |
| 1 mesec | Otrok leži na hrbtu in dvigne glavo, ko ga držimo ob rami (razvija se kontrola glave). Dominantni so refleksni gibi. |
| 3 mesece | Samostojno se obrne z boka na hrbet in v ležečem položaju na trebuhu dviga glavo, pri tem se opre na podlakti. |
| 6 mesecev | V usta daje stopala, z rokami se igra z nožnimi prsti. Samostojno sedi (5.–7. mesec) in se plazi (6.–10. mesec). |
| 9 mesecev | Stoji ob opori (7.–9. mesec). |
| 12 mesecev | Samostojno stoji (9.–15. mesec), samostojno hodi (9.–16. mesec), vrže žogo (12.–14. mesec). |
| 15 mesecev | Samostojno hodi. |
| 18 mesecev | Ob opori se vzpenja po stopnicah. |
| 24 mesecev | Samostojno teče, sonožno odskoči od tal. |
| 3 leta | Hodi po stopnicah brez opore. |
| 4 leta | Nekaj sekund stoji na eni nogi. |
| 5 let | Po eni nogi skače naprej in nazaj. |
| 6 let | Vozi se s kolesom, teče po stopnicah gor in dol. |
Razvoj fine motorike
| Starost | Dejavnost |
| 1 mesec | Predmete raziskuje z isto roko, kot jih drži. |
| 3 mesece | V usta poskuša dati roko. Ko leži na hrbtu, se poskuša dotakniti igrač nad seboj. Do 6. meseca otrok predmete prijema s celo roko. |
| 6 mesecev | Otrok predmete že prijema z blazinicami prstov. |
| 9 mesecev | Zmore pincetni prijem. |
| 12 mesecev | Prime svinčnik (pogosto s celo pestjo) in čečka. |
| 15 mesecev | Čečka po listu. |
| 18 mesecev | Čečka po listu. |
| 24 mesecev | Z žlico jé samostojno. Gradi most iz dveh kock. Samostojno obleče nekatere dele oblačil in enostavne čevlje. |
| 3 leta | Prerisuje preproste oblike (like). Hrano nabada z vilicami, reže papir in riše glavonožca. |
| 4 leta | Piše prve črke in številke. Samostojno zapenja gumbe. Lahko sestavi kvadrat iz štirih kock. |
| 5 let | Napiše svoje ime. Hrano lahko namaže z nožem. Na risbi prepozna več elementov. Nariše hišo (kvadrat in trikotnik), šteje do 5. |
| 6 let | Zaveže si vezalke in zapne zadrgo. Šteje do 10, kocke uporabi pri gradnji stopnic. |
Razvoj govora
| Starost | Dejavnost |
| 1 mesec | Joče. Razlikuje svoj govor od govora drugih ljudi. Vokalizira dva ali več glasov. |
| 3 mesece | Izmenjuje vloge »govorca« in »poslušalca«. Čeblja. Odgovarja na spremembe v zvoku, negoduje pri nizkem zvoku in se smeje prijetnemu zvoku. |
| 6 mesecev | Posnema glasove brez razumevanja. Odgovarja z gestami in obrazno mimiko ter glasovi. |
| 9 mesecev | Odziva se na naše besede, izpolni enostavne naloge. |
| 12 mesecev | Izgovori prvo besedo (12.–20. mesec), razume več kot 50 besed. |
| 15 mesecev | Izgovarja preproste besede. |
| 18 mesecev | Poimenuje predmete in osebe. Besedni zaklad razširi od 50 do 100 besed. Tvori dvobesedne izjave in pripoveduje enostavno zgodbo. |
| 24 mesecev | Tvori večbesedne izjave. |
| 3 leta | Govori tekoče in razumljivo ter razvija metajezikovne sposobnosti. |
| 4 leta | Poimenuje vsaj dve osnovni barvi. |
| 5 let | Pri govoru doseže kompetentnost, učinkovito se sporazumeva z drugimi. Lahko se nauči kratke pesmice in zgodbice. |
| 6 let | Obnavlja daljše zgodbe, npr. Rdečo kapico. |
Spoznavni razvoj
| Starost | Dejavnost |
| 1 mesec | Osredotoči se na ropotuljico. Po videzu prepoznava svoje starše. |
| 3 mesece | Razlikuje nove vidne vzorce, zaveda se novih okoliščin. |
| 6–12 mesecev | Nasmehne se svoji podobi v ogledalu. Pozoren je na čečkanje. |
| 12 mesecev | Najde igračo pod zamenjano skodelico. |
| 15 mesecev | Ponovi vstavljanje čepkov v podlago. Posamezne kocke potisne skozi ustrezne luknje. |
| 18 mesecev | Sestavi stolp iz dveh kock. Pokaže nekaj delov telesa. |
| 24 mesecev | Razlikuje med tremi predmeti. Razvoj teorije uma. |
| 3 leta | Zna prešteti nekaj predmetov. |
| 4 leta | Občutno povečanje vzdrževanja pozornosti. |
| 5 let | Vedno bolj je učinkovit pri prepoznavanju dražljajev in priklicu informacij. |
Osebnostno-socialni razvoj
| Starost | Dejavnost |
| 1 mesec | Najbolj se odziva na dražljaje ljudi. Posnema obrazno mimiko ljudi. Pojavi se socialni nasmeh. |
| 3 mesece | Preusmerja pozornost na druge ljudi, pozneje začne pozornost usmerjati tudi na predmete. |
| 6 mesecev | Skuša pritegniti pozornost s svojim vedenjem. Izraža osnovna čustva, boji se neznancev. |
| 9 mesecev | Vzpostavlja skupno usmerjeno pozornost in se uči s posnemanjem. Vstopi v socialno interakcijo s predmeti. |
| 12 mesecev | Iz varne baze raziskuje svoje okolje. Postaja samozavesten, želi se uveljavljati. |
| 15 mesecev | Pri igri uporablja socialni govor. |
| 18 mesecev | Izraža čustva in socialne odnose. |
| 24 mesecev | Izmenjuje sodelovalne in konfliktne odzive z vrstniki. |
| 3 leta | Začne empatično razumevati druge ljudi. |
| 4 leta | Ima prijateljski stik z vsaj enim otrokom. |
| 5 let | Igra se družabne igre, razume pravila. |
Povzetek
Ob zgoraj naštetih mejnikih vidimo, da ima novorojenček veliko refleksnih gibov, njihovo število pa se s starostjo postopoma zmanjšuje. Osnovne telesne funkcije (prekrvavitev, dihanje, prebava, izločanje, homeostaza in uravnavanje telesne temperature) so v nasprotju z ostalimi funkcijami, ki so še nedozorele, dobro razvite pri zdravem novorojenčku. Novorojenček se na močan zvočni, vidni, taktilni (dotik) in vohalni dražljaj odzove s premikanjem glave, jokom, grimasami, socialnim nasmeškom, vendar so vsi ti odzivi refleksni in so v funkciji otrokovega preživetja. Otrok potrebuje čas in izkušnje, da začne obvladovati svoja čutila ter jih uporabljati za komuniciranje z okoljem, nadzorom tega kot tudi učenjem.
Opazovanje razvoja funkcije rok (grobe in fine motorike) je lahko dober pokazatelj normalnega razvoja, hkrati pa tudi zgodnje opozorilo o morebitnih razvojnih motnjah. Medtem ko ima novorojenček v prvih dveh mesecih življenja roko večinoma stisnjeno v pest, kamor skrije tudi palec, jo pri tretjem ali četrtem mesecu že začne razklepati in palec razširi v dlani. Oprijemalni refleks popusti in otrok lahko prime predmet z vsemi petimi prsti (digitopalmarni prijem).
Pri starosti šest do sedem mesecev otrok že aktivno in namensko poseže po predmetu, ga vzame v roko s palcem, kazalcem in srednjim prstom (radiopalmarni prijem). Otrok v tem času predmet prestavlja iz roke v roko in ga daje v usta, kar vzpostavi vidno-motorično koordinacijo med vidom in dlanjo. Do konca prvega leta s pomočjo kazalca in palca otrok osvoji pincetni prijem, ki je še kako pomemben za poznejše učenje pisanja. Vzporedno se razvija tudi groba motorika, otrok najprej dviguje glavo, postopoma se obrača s hrbta na trebuh, »pase kravice«, se plazi, samostojno sedi, stoji ob opori, dokler ne shodi.
Ob sedenju razvija grafomotoriko, saj čečka po listu, uporablja jedilni pribor in samostojno jé hrano, postopoma pa se tudi oblači samostojno. Pred vstopom v osnovno šolo naj bi otrok zmogel samostojno zavezati vezalke, zapeti gumbe in zadrgo ter si samostojno obleči oblačila kot tudi opraviti potrebo.
Vzporedno z motoričnim razvojem poteka tudi razvoj govora, ki se deli na predjezikovno in jezikovno obdobje. Prvo obdobje pripravlja zaznavni in govorni mehanizem za pravi govor v drugem obdobju.
Jezikovno obdobje je povezano z mišljenjem, saj se jezika ne moremo naučiti neodvisno od mišljenja. Vidimo, da je kognitivni razvoj neizbežno povezan z razvojem govora. Prehod iz predjezikovne v jezikovno fazo se odvija pri približno osmih mesecih, ko otrok začne tvoriti vokalizacijo (najprej samoglasnike in pozneje tudi soglasnike). Značilnost predjezikovne faze je tvorba številnih glasov, ki ne pripadajo nobenemu jeziku in so neodvisni od otrokovega posluha.
Ob koncu predjezikovne faze se reducira veliko število glasov, ostanejo samo tisti glasovi, ki jih otrok sliši okoli sebe (materni jezik ali jezik okolja). Takrat otrok vstopi v jezikovno fazo razvoja govora, ki je pogojena z normalnim delovanjem sluha. Pri tej starosti smo pozorni tudi na spoznavni razvoj, kako otrok z nami vzpostavlja očesni stik, je pozoren na dražljaje, se odzove na slušne dražljaje, posluša naš govor in se odzove na naše besede ali geste. V tem času otrok poskuša s svojim vedenjem usmeriti nanj našo pozornost.
V zgodnjem obdobju je zelo pomembna navezanost, ki jo otrok vzpostavi z njemu najbližjim objektom, ki je največkrat njegova mati. Kadar je navezanost na objekt varna, ta otroku omogoča raziskovanje okolja in vzpostavljanje socialnega stika z drugimi, saj se pri tem počuti varnega, razvija pa se tudi konstantnost objekta, saj se postopoma začne zavedati, da bo mati zanj vedno tu. Varna navezanost spodbuja razvoj zdrave in celostne osebnosti kot tudi spodbuja razvijanje socialnih stikov, izkazovanja čustev, soočanje s konflikti in reševanje teh.
Kaj storiti, ko pride do težav v razvoju?
Kot lahko vidimo, so vsa področja otrokovega razvoja v zgodnjem otroštvu močno prepletena. Ljudje smo za lažje prepoznavanje skladnega od neskladnega (disharmoničnega) razvoja vzpostavili razvojne mejnike, ki nam pomagajo, da lažje spremljamo razvoj različnih področij pri otroku. Od vsega začetka pri pregledu otroka sodeluje pediater, ki nas lahko opozori na določena odstopanja v razvoju. Dobro je, da otroka pri starosti treh let pregleda tudi logoped, ki poda mnenje o otrokovem govornem izražanju.
Têrmin neskladni razvoj uporabljamo takrat, ko ima otrok težave pri razvoju vsaj na enem področju, ki lahko pomembno vpliva na razvoj ostalih področij. V razvojne zaostanke spadajo:
- težave pri razvoju govora (razvojni dislalija in disfazija);
- težave na psihomotoričnem področju (težave s koordinacijo, razvojne dispraksije in disgrafije);
- težave v spoznavnem razvoju (razvojne disgnozija, diskalkulija, dispraksija) in
- težave na čustvenem področju (elektivni mutizem, intelektualna inhibicija).
Včasih upočasnjen razvoj nakazuje na težave na področju spektra avtizma ali na zaostajanje v mentalnem razvoju.
Vsekakor je otroka treba spremljati in se ob večjih odstopanjih v razvoju pogovoriti s pediatrom, ki nato otroka po potrebi napoti na nadaljnjo obravnavo k psihologu, ki dobro pozna razvojne mejnike razvojne psihologije. Obenem pa je seveda treba upoštevati, da je vsak otrok individuum zase in da kljub vsem teorijam ne moremo natančno predvideti točnega časovnega mejnika, ko lahko rečemo, da razvoj ni več v mejah normale. Na otroka moramo postati pozorni takrat, ko se zaostanek v razvoju pojavlja na različnih področjih in pri oblikah vedenja, ki so sicer tipična za njegove vrstnike.
Viri
- Cole, M. in Cole, S. (1993). The development of children. New York: Scientific American Books.
- Berk, E. L. (2015). Dječja razvojna psihologija. Jastrebarsko: Naklada Slap.
- Marjanović Umek, L. in Zupančič. M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.
- Vasta, R., Haith, M. M. in Miller, S. A. (1998). Dječja psihologija: Moderna znanost. Jastrebarsko: Naklada Slap.
